Vozni red londonskega vlaka določajo v Gorici

GORICA > Vseeno pa je Gorica, kljub svojemu statusu provincialnega mesta, povezana z marsikatero metropolo po svetu in vlaki, ki prevažajo tamkajšnje potnike. Vez je podjetje Trenolab: ustanovila sta ga Goričana, sedež ima v Gorici, stranke pa od Londona, Pariza in Osla vse do Kanade, Nove Zelandije in Združenih držav Amerike. Za podjetja, ki upravljajo železnice, načrtujejo optimalen vozni red, so svetovalci za naložbe in še marsikaj. Giorgio Medeossi je tehnični direktor podjetja, ki nam je predstavil njegovo delovanje.

Kako je podjetje nastalo?

Zakaj smo ostali v Gorici? Ker je to bila naša želja in ker je konec koncev internetna povezava vse, kar potrebujemo.

“Podjetje Trenolab se je 'rodilo' iz prejšnje podjetniške izkušnje, ki sva jo s kolegom Stefanom De Fabrisom vodila v sodelovanju s tržaško univerzo. Po doktoratu sva skupaj z univerzitetnim profesorjem okoli leta 2008 ustanovila podjetje, ki je sodelovalo z italijanskimi železnicami. V prvem obdobju je dejavnost cvetela, čez čas pa smo ostali brez domačih strank in tvegali zaprtje. Nujno sva morala narediti preskok in spremeniti način dela, vsebine pa so ostale iste. Zapustiti sva morala univerzitetno okolje in preizkusiti, kaj zmoreva z lastnimi močmi. Usmerila sva se v stranke na tujem. Doma sva iz Ločnika in Madonine: vprašala sva se, zakaj bi morala hoditi v Trst. Tako sva leta 2015 ustanovila podjetje v Gorici.”

Kako bi na preprost način razložili, s čim se ukvarjate?

Sploh ni rečeno, da je strokovnjak za informatiko, ki ga zaposliš v Londonu, bolj sposoben kot tisti, ki ga zaposliš v Gorici; za londonskega pa imaš dosti višje stroške.

“Železnicam pomagamo pripraviti čim boljši vozni red. To pomeni vozni red, ki ohrani najboljše ravnovesje med točnostjo, hitrostjo vlaka in številom vlakov na isti relaciji. Iščemo torej ravnovesje med temi tremi elementi. V teoriji lahko ponudnik nudi številne vlake, ki so zelo počasni, vendar zelo točni: pot pa bo trajala predolgo. Lahko imaš tudi zelo hitre vlake, ki pa bodo po vsej verjetnosti zamujali in jih ne bo veliko. Ali pa lahko skušaš uravnovesiti te elemente: da pridemo do ravnovesja, kombiniramo analizo podatkov in simulacijo z raznimi možnostmi. V naši ekipi približno polovica zaposlenih razvija programsko opremo, polovica se ukvarja s svetovanjem oz. načrtovanjem in se torej omenjene opreme poslužuje.”

Nam lahko postrežete s konkretnim primerom?

“Seveda. Vzemimo primer primestne londonske železnice, London Overground. Proga, kjer je največ potnikov in največ vlakov, je tista na vzhodnem delu mesta, East London Line. Opazili smo, da med jutranjo konico vlaki postopoma zamujajo vedno več: zadnji vlaki jutranje konice so natrpani s potniki in si nakopičijo precej zamude. Za veliko potnikov sploh ni prostora, zato morajo čakati na naslednji vlak, pot od doma do službe pa traja veliko več od predvidenega. Odločili smo se, da bomo problem skušali rešiti z uvajanjem sprememb že od prvih jutranjih vlakov dalje. Če bodo prvi vlaki bolj učinkoviti, se bo ta trend nadaljeval tudi med konico. Z majhnimi spremembami na zgodnjih vlakih in ponovitvijo istih sprememb tudi na naslednjih se trend precej ustali. Možnosti za spremembe pa pridobimo po analizi podatkov o tem, kako se vlaki premikajo, in modelu, ki na podlagi vstavljenih podatkov in sprememb simulira pot vlaka. Na ta način lahko preizkusiš več variant, dokler ne najdeš zadovoljive. Druga varianta za zmanjšanje zamud pa zadeva uporabo postaj. Lahko se namreč odločiš, da bo hiter vlak ustavil na eni dodatni postaji, počasnejši vlak, ki mu sledi, pa jo bo preskočil. Na ta način bo razlika v hitrosti vlakov manjša, sistem pa bo bolj tekoč.”

Ali poleg optimalnega voznega reda nudite tudi drugačne storitve?

“Z isto metodologijo, torej uporabo podatkov in modelov za simulacijo, nudimo tudi svetovanja za naložbe. Namesto, da bi se vprašali, kateri je najboljši vozni red glede na obstoječo infrastrukturo, se vprašamo, katera infrastruktura je potrebna, da lahko nudimo storitev na določeni ravni. Več let delamo tudi na Norveškem, kjer bi vlada želela do leta 2025 vzpostaviti dnevno povezavo z osmimi vlaki med mestoma Oslo in Bergen; pot naj bi trajala največ pet ur. Danes imajo povezavo s petimi vlaki, pot pa traja šest ur. Kaj moramo narediti, da bodo lahko dodali tri vlake in skrajšali čas vožnje za 40 minut?”

Giorgio Medeossi (Foto: Osebni arhiv)

Stranke imate v Franciji, Kanadi, Novi Zelandiji, Norveški, Veliki Britaniji ... Kateri izmed projektov je za vas bil poseben izziv?

“Projekt, ki nas spremlja največ časa, je gradnja železniške povezave Crossrail v Londonu (povezava, katere gradnja se je začela leta 2009, je vredna 19 milijard funtov in povezuje grofije Berkshire, Buckinghamshire in Essex skozi London, op. av.). Na tem projektu smo začeli delati ob ustanovitvi samega podjetja in mu še vedno sledimo. Gradnja se je zakomplicirala, saj so odprtje predvidevali za leto 2018, tako da zamujajo vsaj tri leta. Mi smo v sklopu projekta sledili ponudniku, ki bo storitev upravljal. Za delček povezave, ki že deluje, smo jim pripravili vozni red, vedno na podlagi podatkov in simuliranja.

Nudimo pa jim svetovanje tudi v začetni pogodbeni fazi, da ugotovijo, kateri standard lahko zagotovijo. Če upravljavec zajamči, da bo 98 odstotkov vlakov potovalo brez zamude, bo dobil določeno plačilo. Višji je odstotek, višje je plačilo. Če pa pogodbene zaveze upravljavec ne izpolni, bo moral plačati kazen. Za vsako minuto zamude je upravljavec dolžen 150 funtov. S 700 vlaki na dan se lahko kazni kar naberejo ... Poleg londonskega Crossraila že dalj časa sledimo tudi raznim projektom na Norveškem. Crossrail pa je res ikonski projekt za London.”

Če gledamo globalno, katere so osrednje težave, s katerimi se soočajo železnice?

“Ključni problem je ta, kako lahko zagotovimo, da vlaki ne bodo zamujali, ne da bi pot pri tem trajala dlje. Druga velika tema je vlaganje v ustrezne naložbe, torej tiste, ki so res potrebne, ne pa v tiste, za katere se zavzema politika. Ali vsaj najti kompromis med tema elementoma ...”

Vaše podjetje ima sedež v Gorici, daleč od velemest, kjer imate stranke. Kako to, da ste ostali?

“V prvi vrsti, ker je to bila naša želja. Iz komercialnega vidika smo se seveda zavedali, da bomo morali mi k strankam, teh pa je veliko. Pomembno je, da smo povezani, manj pa, da smo blizu. Ko smo ustanovili podjetje, smo delali s Parizom, Londonom in Norveško. Zdaj je paleta bolj raznolika. V vsakem slučaju bi se morali premikati. Če je tako, se nam res splača, da ostanemo tam, kjer so stroški manj visoki in potujemo, ko je potrebno. Prvih pet let smo bili na poti vsak drugi teden. Skupina dela v Gorici, na potovanje gre le tisti, ki je k temu primoran. Konec koncev, internetna povezava je vse, kar res potrebujemo.”

So vaši zaposleni iz okolice ali tudi iz bolj oddaljenih krajev?

“Naše podjetje šteje 17 zaposlenih, večina jih je iz okolice Gorice. Zadnjih pet sodelavcev, ki so se nam pridružili, pa se je v Gorico preselilo zaradi službe. Iskali smo gradbene inženirje, iz okolice pa nismo prejemali prijav. To nas je presenetilo: govori se, da v Gorici ni zaposlitvenih možnosti, vendar kandidatov nismo dobili ...”

Kaj bi se po vašem mnenju lahko še naredilo, da bi Gorica postala privlačnejša za podjetja?

“Mogoče bi se lahko okrepilo sodelovanje med univerzami in krajevnimi podjetji. Ponekod se to dela, vendar ne izkorišča se celotnega potenciala. Lokalni kandidati so dobro pripravljeni. Če zadevo gledamo na celosten način, je odnos med kompetitivnostjo in stroškom zaposlitve v Italiji precej dober. Sploh ni rečeno, da je strokovnjak za informatiko, ki ga zaposliš v Londonu, bolj sposoben kot tisti, ki ga zaposliš v Gorici; za londonskega pa imaš dosti višje stroške. Za potrebe podjetij pa nismo dovolj dobro povezani z ostalimi italijanskimi deželami. Preko letališča v Benetkah smo dobro povezani z Evropo, malo manj pa z nekom, ki bi se iz drugih delov Italije preselil v Gorico. Železniške povezave z Benetkami niso najboljše, naložbe pa so šle v železniško postajo pri ronškem letališču, ki ima malo letov: po pandemiji bomo videli, koliko jih bo ostalo ... Projekt za boljšo povezavo z letališčem v Benetkah se ne premika in ni jasno, kdaj se bo; povrhu vsega tvegamo, da za vlake iz naše dežele povezava ne bo najboljša. Vse to pa kompenzira dejstvo, da si z avtomobilom lahko v Benetkah v nekaj več kot eni uri.”

Ste pred kratkim slišali za napoved, da bo prihodnje leto med Gorico in Novo Gorico vzpostavljen železniški potniški promet? Kaj menite o tem?

“Zdi se mi dobra poteza. Od te povezave ne bo odvisen ponovni zagon območja, vendar gre za lepo znamenje. Omenjena povezava bi sklenila železniški krog, predvsem turistične narave, med italijanskim in slovenskim omrežjem. Tudi majhna železniška povezava, ki ne stane veliko, lahko prinese ugodnosti, če jo dobro upravljaš.”

COSTANZA FRANDOLIC, Primorski dnevnik