V tržaški mestni hiši nove negativne reakcije na slovenski jezik

Sara Sternad

Primorski dnevnik

Vsakič, ko se kdo v tržaški mestni hiši oglasi v slovenskem jeziku, zaneti polemiko. Kot bi storil nekaj nedopustnega, pa je le spregovoril v svojem maternem jeziku. In ni nikomur storil nič žalega.

Nazadnje so se pred tremi leti iz svojih klopi izvoljeni slovenski občinski svetniki oglasili s “prisoten” in “dober dan” ter ustreznim italijanskim prevodom, pa so v hipu zanetili nejevoljo med desnosredinskimi kolegi, ki jim ni šel v račun “tuj jezik”, “provokacija”, kot je celo namignil župan Roberto Dipiazza. Pred dnevi se je zgodilo podobno. V dvorani občinskega sveta so se na skupni seji zbrali člani vseh rajonskih svetov, da bi prisluhnili odborniku za bilanco Everestu Bertoliju oziroma njegovi predstavitvi 12. spremembe občinskega proračuna. Med prisotnimi je bil tudi Matia Premolin, podpredsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta. “Tajnico sem vprašal, ali je predvideno, pravzaprav zagotovljeno simultano tolmačenje, pa mi ni znala odgovoriti,” je Premolin zaupal dogodek Primorskemu dnevniku. Glede na udeležbo je bil prepričan, da bo poskrbljeno za tolmača. Ko se je uradno oglasil, je zato začel govoriti kar v slovenščini, italijanskega prevoda pa brez tolmača ni.

Očitno so njegove besede zmotile odbornika Bertolija, po rodu Albanca, ki je prosil za besedo in v mikrofon začel govoriti v albanščini. “Odborniku sem pojasnil, da imam pravico spregovoriti v slovenščini, občina pa je po italijanskem zakonu dolžna, da mi to zagotovi. Albanščina ne sodi med avtohtone jezike krajevne skupnosti,” je zbranim pojasnil Premolin. “Siamo in Italia” je glasno komentirala svetnica, njen kolega pa je dodal, “da je v Trstu veliko arabskih priseljencev in bi potemtakem lahko govorili tudi v arabščini.”

V “kozmopolitskem” Trstu torej nič novega ...