V Trstu zadnje desetletje na vsaki dve posekani drevesi posadijo le eno novo

Občutek, da v Trstu posekajo več dreves, kot jih posadijo, ne vara: v zadnjih desetih letih je saldo posekanih in na novo posajenih dreves zelo negativen, s tržaških zelenih površin je zmanjkalo 2287 dreves. Občinski svetniki gibanja Zdaj Trst so na Občini Trst zaprosili za vpogled v dokumente o tržaških drevesih, podatke je analiziral in predstavil Marco Slavich, koordinator gibanja za okoljska vprašanja. Med letoma 2015 in 2025 je Občina Trst dala posekati 4596 dreves, posaditi pa le 2309. Iz tega izhaja, da nadomestijo dejansko le vsako drugo posekano drevo. V minulem desetletju je občina zabeležila le eno pozitivno leto, 2023, vendar je to sovpadalo z zasebno financirano kampanjo posaditve novih dreves v gozdiču na Frnedu. “V gozdu torej, ne pa v mestu,” je dejal Slavich in izpostavil pomanjkanje urbanega zelenja.

V bilanci eno,
v aktih drugo

Med neskladnostmi, ki so prišle na dan med raziskavo levičarskega gibanja o drevesih, je tudi razlika med statistikami iz uradnih dokumentov in tistimi iz drevesne bilance. Slednjo predvideva zakonodaja, sestaviti jo je treba ob koncu vsakega županskega mandata. Za županovanje Roberta Dipiazze je na voljo bilanca o drevesih iz leta 2021, ki je za 2047 dreves bolj optimistična, kot kažejo dejanski podatki o sečnjah in posaditvah. Bilanca omenja negativni saldo 324 dreves, akti navajajo primanjkljaj 2371 enot. Slavich je s konkretnimi primeri izpostavil tudi nekatere neizpolnjene obljube. V Rojanu je bil na območju nekdanje postaje prometne policije predviden mestni gozd, namesto 182 dreves so jih posadili le 83. Med redkimi izpolnjenimi obljubami je statistično omembe vredna le nova cesta po Starem pristanišču s 74 drevesi.

Negativni rekord drevesnega primanjkljaja v Trstu nosi območje pri Svetem Jakobu med parkom Marije Bernetič in šentjakobskim skejtparkom. V desetih letih je to območje izgubilo 210 dreves. Med šolskimi vrtovi je na najslabšem kriški vrtec Just Košuta, kjer je bilo posekanih 94 dreves, posajeno pa - nobeno. Sploh je občina na dvoriščih šol v zadnjem desetletju dala posekati 1076 dreves in jih posadila le dvanajst. Edina šola na območju tržaške občine, kjer so kompenzirali vsa posekana drevesa (dve), je trebenska šola Pinka Tomažiča. Ulica z najslabšo bilanco je Miramarski drevored, kjer so ob 277 posekanih drevesih posadili le 150 novih.

Večjih sadik sploh ni

Deželna svetnica Zdaj Trst oziroma Pakta za avtonomijo Giulia Massolino je spomnila na to, da niso vsa posekana drevesa iz pristojnosti Občine Trst, mnoga so v deželni domeni. Opozorila je na 550 dreves, ki so bila uničena za prenovo katinarske bolnišnice, ter na dvanajst grljanskih borovcev. “Če so tam ravno ustavili dela, pomeni, da se je res dogajalo kaj čudnega,” je ocenila. Med deželnimi predlogi opozicije je tudi ta, da se financira deželne drevesnice, kar bi zagotovilo dobavo zdravih dreves. V Grljanu so denimo predvideli posaditev šestmetrskih nadomestnih dreves, ker pa jih ni bilo na razpolago, so se morali zadovoljiti s slab meter in pol visokimi.

Med spodletelimi zakonodajnimi predlogi je bil tudi ta, da bi drevesa posadili na dvorišče tržaškega zapora. Kdor je bil kdaj tam poleti, območje si lahko ogleda tudi s pomočjo spletnih satelitskih zemljevidov, dobro ve, kolikšna toplota izžareva iz tamkajšnjega betona. Massolino je ocenila, da bi se morebitno tamkajšnjo namestitev dreves lahko vezalo na usposabljanje specializiranih delavcev in tako zapornikom nudilo nove možnosti zaposlitve.

Občinski svetnik Riccardo Laterza je napovedal svetniško vprašanje o neskladnostih med bilanco dreves in dejanskimi podatki. Poudaril je, da so drevesa pomembna tudi za zdravje občanov in ne le za lepoto okolice. Sploh pa zahteva od občine jasnejše informacije o drevesih. Mnogokrat so ljudje jezni zaradi sečnje, ko je ta morda upravičena, a občina svojih razlogov za radikalna dejanja ne pojasni. •