V treh mesecih pomagali skoraj 7000 migrantom

TRST > Migranti, ki v Trst prispejo po dolgem in napornem pešačenju po balkanski poti, lahko pred tržaško železniško postajo računajo na pomoč številnih naklonjenih prostovoljcev, ki jim ponujajo nujno zdravstveno oskrbo, čiste obleke, kaj za pod zob in vselej potrebne najrazličnejše informacije.

Gre za solidarnostno mrežo sedmih neprofitnih organizacij ter ustanov in društev, dejavnih v Trstu na področju sprejemanja prosilcev za azil, ki so ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic lansirali kampanjo zbiranja pomoči za migrante balkanske poti. Njihovo delovanje namreč v glavnem sloni na donacijah zasebnikov. S prihodom zime jih skrbi, da se bodo težave le še povečale.

800 brezplačnih pregledov

Zapolnili so luknjo insititucij, ki ne dohitevajo več položaja, so kritično pripomnili Maddalena Avon, Alessandro Papes, Davide Venier in drugi prostovoljci. Od julija so številni begunci prisiljeni spati na prostem na širšem območju železniške postaje, ker prosilcev za azil ne uspejo več pravočasno seliti v druge dežele in prihaja do različnih zastojev. Po sili razmer so se zato povezali in si porazdelili različne naloge.

Neprofitna organizacija Linea d’Ombra je na Trgu Libertà prava veteranka, saj migrantom tu pomaga že dobra tri leta. Dodaten doliv prostovoljcev je v zadnjem obdobju omogočila zveza ASCS. Mednarodna organizacija International rescue comitee in valdeška cerkev skrbita za kulturne posrednike oziroma tolmačenje različnih jezikov. Konzorcij ICS je v oporo pri prošnjah za azil in vključevanju v sistem sprejemanja.

Skupnost San Martino al Campo pa je odprla vrata bližnjega dnevnega središča za brezdomce v Ulici Udine. Tu migrantom vsak dan skuhajo topel čaj, ponudijo piškote in jim omogočijo, da se stuširajo. Zlasti pa se lahko tu segrejejo po dolgi noči pod milim nebom. Tu ordinirajo tudi humanitarni zdravniki društva DOnK, ki so med septembrom in novembrom poskrbeli za 800 brezplačnih zdravniških pregledov.

Dokler nimajo davčne številke in drugih potrebnih dokumentov, jih namreč ne morejo vključiti v sistem družinskih zdravnikov, je povzela zdravnica Giovanna Cornelio. Ta postopek pa lahko traja tudi osem mesecev, je opozorila.

170-odstotni porast prihodov

V primerjavi z lanskim letom je število prihodov po balkanski poti naraslo za kar 170 odstotkov, so našteli. Trst predstavlja prvo varno zatočišče po dolgem begu in večmesečni hoji, ki jo med drugim zaznamuje tudi nasilje policije. Samo septembra, oktobra in novembra letos so pomagali 6935 ljudem, večina katerih (66,5 odstotkov) je zbežala iz Afganistana. Prihajajo pa še iz Sirije, Iraka, Pakistana in Kurdistana. Med njimi je bilo 747 mladoletnikov brez spremstva, mnogi izmed katerih so bili stari manj kot 16 let.

Med njimi so prešteli tudi sto družin, ki so skoraj izključno kurdskega porekla. 61 žensk (v glavnem nepalskih državljank) je v Trst prišlo brez nikakršnega spremstva.