V pritožbo so bili primorani

DOLINA > Če srenja tega ne bi naredila, bi imeli šest mesecev časa, da se stvar reši pri sodniku, v uradu za zemljiško knjigo ali pa v deželnih uradih. Je pa občina vedno pripravljena preklicati pritožbo, če najdejo rešitev in na tem se dela, pravi dolinski župan Sandy Klun.

Agrarna skupnost: Občina Dolina je naredila napako

Agrarna skupnost tržaške pokrajine, ki združuje srenje in juse, delujoče na Tržaškem, podpira Srenjo Dolina in njena stališča glede sodbe. Predsednik Izidor Sancin meni, da je dolinska občinska uprava z odločitvijo o pritožbi storila napako. Sancin pritrjuje Srenji Dolina glede trditve, da je med srenjo in občinsko upravo res prišlo do dogovora o rešitvi spora. Če ga občinska uprava ni dala občinskemu svetu na glasovanje, ni treba, da se zdaj skriva za sodiščem, pravi Sancin. Če zadeva pride do računskega sodišča, pa po Sancinovem mnenju obstaja tveganje, da občino obtožijo, da je upravo denarno oškodovala.

Občina: dogovora ni bilo

Občinska uprava meni, kot piše v pritožbi, da se je sodnik Oliviero Drigani napačno skliceval na dogovor med srenjo in občino, na podlagi dokumentacije, ki jo je dala na voljo srenja in do katere naj leta 1931 ni mogla zaradi takratne geopolitične situacije ter vojnega in povojnega dogajanja. Glede tega srenja ni prinesla dokazov, ni označila dneva, ko je izvedela za dokumentacijo, ki naj bi bila odločilna za končno sodbo, prav tako ni opisala odločilnega pomena omenjenih dokumentov. Napaka je bila tudi sklicevanje na dogovor med stranema, do katerega po mnenju Občine Dolina nikoli ni prišlo: sklenitev takega dogovora zahteva vrsto institucionalnih obveznosti, katerih postopek ni nikoli stekel.

Klun odgovornost za nastali zaplet pripisuje srenji, ki je hotela pospešiti postopek, v resnici pa je po njegovih besedah celotno stvar zapletla. Če srenja s tem ne bi hitela, bi imeli šest mesecev časa, da se dogovorijo in gredo k sodniku, na zemljiško knjigo in deželo. Ker se to ni zgodilo, pa je bila občina uradno primorana vložiti pritožbo. To pa je pripravljena v katerem koli trenutku preklicati, če se bodo dogovorili, da bodo šli skupaj do sodnika, ki je izdal sodbo, do urada za zemljiško knjigo, ali k funkcionarju na deželi.

Cilj je vpis v zemljiško knjigo

“Mi v občinski svet nismo nikoli šli, tudi zato, ker se je v preteklem poletju srenji mudilo, da se stvar čim prej zaključi. Sodnik je takrat obljubil, da bo stvar rešil brez uradnega dogovora, ki bi ga morali predhodno sprejeti v občinskem svetu. Občina ne more skleniti oziroma podpisati dogovora, pred tem ga mora odobriti občinski svet. Smo javna uprava, ne moremo delati kar tako. Poleg tega smo dogovorjen spor predlagali mi, s tem tudi izničenje sodbe iz leta 1931, ne Srenja Dolina,” pravi župan, ki dodaja, da so imeli po objavi sodbe 30 dni časa za pritožbo. Jo pa lahko v vsakem trenutku prekličejo, če najdejo pravi dogovor.

Cilj je priti do vpisa v zemljiško knjigo, ker to bo prva vknjižba, poudarja Klun: “Ne govorimo o upravljanju, govorimo o lastnini, to bo vpisano v zemljiški knjigi za vekomaj. Dogovori, kot so tisti, doseženi v Boljuncu ali na Kontovelu, so dogovori, ni pa prave lastnine.” Župan meni, da srenja ne bi smela iti proti občinski upravi. Ta namreč ne preprečuje izvajanja srenjskih pravic na zemljiščih, problem je, ker v zemljiški knjigi ni jasno, kdo je lastnik. Za to pa ni kriva občina. Klun poziva k pomiritvi. V prihodnjih tednih se bodo odvetniki obeh strani sestali in skušali najti ustrezno rešitev.

IVAN ŽERJAL, Primorski dnevnik