Balzamični kis razburkal italijansko-slovenske odnose

BRUSELJ, LJUBLJANA, MODENA > “Na osnovi novega zakona, ki ga zdaj preverja Evropska komisija, bi se vsako mešanico vinskega kisa in mošta lahko imenovalo balzamični kis in se jo pod tem imenom tudi prodajalo,” je v torek v sporočilu za javnost oznanil direktor ABM Federico De Simoni. Predsednica konzorcija Mariangela Grosoli pa je dodala, da slovenska poteza ogroža “celotni sistem italijanske zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe”. Kmetijska stanovska organizacija Coldiretti pa se boji milijardne škode.

Novi pravilnik s pogoji za minimalno kakovost

Kaj je storila Slovenija, je možno ugotoviti na spletišču Evropske komisije. V Bruslju so 3. decembra vpisali prejem sporočila s slovenskega kmetijskega ministrstva. V njem je obvestilo, da je minister Jože Podgoršek izdal nov pravilnik, ki določa pogoje za minimalno kakovost, označevanje in razvrščanje kisa in nadomestka za kis, dobljenega z redčenjem ocetne kisline.

Pravilnik obsega 18 členov, sporno je določilo v 14. členu, kjer med drugim piše, da se kot balzamični kis lahko označi vse, kar vsebuje “dodatek iz točke b) prvega odstavka 7. člena”. Tam pa piše: “Zgoščeni ali nezgoščeni sadni sokovi ter mošti.”

Na slovenskem ministrstvu so pojasnili, da področje kisa v EU ni urejeno, kar posamezni državi omogoča, da sama izdela tehnične predpise. Evropska komisija je sicer leta 2009 - sklep je bil objavljen 3. julija v Uradnem listu EU - registrirala zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo za izdelek balzamični kis iz Modene. V sklepu je tudi navedeno, da so se proti odločitvi pritožili Francija, Grčija in Nemčija, češ da so balzamični kisi tudi drugi, a v Bruslju so pri tem pojasnili, da je v oznaki jasno določeno, da gre za izdelek iz Modene. Območji izdelave sta po italijanskem sprejetem pravilniku pokrajini Modena in Reggio Emilia.

Glede načine pridobitve pa je med drugim predpisana uporaba grozdnega mošta v količini vsaj 20 odstotkov celotne snovi za predelavo. Moštu je treba dodati deset let stari kis in še vsaj deset odstotkov kisa, pridobljenega izključno iz vina.

Pritožijo se lahko do 3. marca

Slovenija bi kot balzamični kis prodajala vsak kis, ki mu je dodan katerikoli sadni sok ali mošt. Že zdaj balzamični kis prodajajo v več državah, tudi v Grčiji in Nemčiji, ki sta ob registraciji balzamičnega kisa iz Modene vložili pritožbo. Prodaja izdelkov z imenom balzamični kis zato ni prepovedana, kršitev nastane, če v tujini imenu balzamični kis dodajo še oznako “iz Modene”.

Na slovenski pravilnik se države članice EU lahko pritožijo do 3. marca. Doslej v Bruslju še niso prejeli nobene pripombe. Italijanski kmetijski minister Stefano Patuanelli je sicer napovedal, da bo Italija zaščitila svoj interes, evroposlanec Paolo De Castro (Demokratska stranka) pa je napovedal, da bo naslovil nujno vprašanje na evropskega komisarja za kmetijstvo Janusza Czeslawa Wojciechowskega.

Do začetka prihodnjega tedna bo tako znano, kako Italija pri registraciji pravilnika o izdelavi balzamičnega kisa vidi grožnjo za izdelek z imenom balzamični kis iz Modene.

Zgodba je nekoliko podobna bitki za teran, na koncu katere so Hrvaški priznali pravico, da prodaja vino z napisom teran, pod pogojem, da z večjimi črkami piše “hrvaška Istra”.

PETER VERČ, Primorski dnevnik