Umrl je Pipo Pezza, poslednji partizan med pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič

Pri sosedih
, posodobljeno:

V 96. letu se je danes poslovil Filippo Pipo Pezza, poslednji partizan med pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Zadnje desetletje sicer ni več nastopal, a je ostal do konca v srcu povezan s svojimi sopevci.

Pipo Pezza je 7. julija praznoval 95. rojstni dan.
Pipo Pezza je 7. julija praznoval 95. rojstni dan.

TRST > Filip Pezza, rojen Peca (fašisti so njegov priimek poitalijančili v Pezza), je 9. julija praznoval 95. rojstni dan. Pipo, kot so mu pravili, je med člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič užival prav poseben status. Bil je namreč še edini partizan med pevci.

Pipo se je rodil na Siciliji. Pri dveh letih in pol ga je mama, Slovenka, pripeljala v Trst, oziroma k noni v Dekane. “Če sem hotel dobiti za jest, sem se moral naučiti slovensko,” je rad povedal.

Ukradel je puško in šel v partizane

Pri rosnih 14 letih je šel v partizane. “Ko so prišli Nemci v Trst, sem iz italijanske vojašnice ukradel puško in z njo naslednji dan šel v partizane; v Lipoglav v Istri. V partizanih so me hoteli poslati domov, češ da sem premlad. A sem se uprl in jim rekel, da bom ostal. In tudi brzostrelke, ki so mi jo hoteli vzeti, nisem dal iz rok,” je bil ponosen na svojo odločitev. Dve leti kasneje, 3. maja 1945, je s 3. brigado Istrskega odreda vkorakal v Trst. Po vojni je delal v Tamu v Mariboru, kjer pa ni zdržal dolgo. Vrnil se je domov, v Trst.

Pipo je bil ponosen, da je bil partizan.

Zanimiva je anekdota, ki jo je rad pripovedoval: ko so ga nekoč v Trstu ustavili karabinjerji in mu zaradi storjenega prekrška zagrozili, da ga bodo peljali v “kazermo”, ga je mlad karabinjer pobaral, če sploh ve, kje je kazerma v Trstu. “Pa sem mu rekel: 'Seveda vem, kako ne! Leta 1943 sem streljal nanjo!' In malo je manjkalo, da nisem končal v zaporu,” se je v smehu spominjal.

Zadnje desetletje mu zdravje žal ni več služilo prav dobro, tako da se je moral odpovedati aktivni udeležbi v zboru, “še vedno pa sem v srcu njihov član,” nam je pojasnil leta 2020, ob 75-letnici osvoboditve izpod nacifašizma.

Mladim je polagal na srce: upirajte se!

Mlajšim sopevcem v zboru, pa tudi mladim nasploh, je Pipo večkrat položil na srce, da morajo biti vselej budni, da morajo zaropotati ob krivicah in nepravilnostih, ne pa samo tiho sprejemati vse, kar se dogaja v družbi.

Za naš časnik je že pred leti, ko je partizanski zbor praznoval 40-letnico, dejal: “Mladi imajo pred sabo zelo težke čase. Kapitalistični sistem nalašč ustvarja krizna obdobja, da bi samega sebe ohranil pri življenju. Zato pravim, da se je treba upirati.”

Počivaj v miru, tovariš Pipo.