Turška tovorna ladja na Reki trčila v ladjo Galeb

REKA • Ugotovljena je bila manjša škoda na turški ladji in na premcu Galeba, izrečen pa je bil tudi ukrep prepovedi plovbe ladje Deniz Akay v lasti družbe Akaylar, ki trenutno pluje pod zastavo Barbadosa, so v soboto sporočili s hrvaškega ministrstva za morje, promet in infrastrukturo.

Celoten obseg škode še ugotavljajo, preiskave so prav tako še v teku, glede na doslej zbrane informacije pa je dogodek označen kot pomorska nesreča.

Nesreča morda prekrižala načrte o odprtju muzeja

Galeb je v reško pristanišče iz ladjedelnice v Kraljevici priplul februarja lani po obsežni obnovi, ki je potekala od leta 2019. Poleg konstrukcijske sanacije so izvedli tudi temeljita restavratorska dela notranjosti, saj je bila ladja preurejena v muzej, s katerim upravlja Mestni muzej Reka, delno pa tudi gostinski objekt s prenočišči.

Skupna vrednost obnove in opreme je znašala 12,4 milijona evrov. Od tega je 4,2 milijona evrov prispevala Evropska unija iz nepovratnih sredstev, občina Reka pa je dodatno zagotovila 1,6 milijona evrov za nakup ladje, projektiranje in druge stroške. Projekt je sicer prekoračil tako finančne kot časovne roke, trenutno pa je še vedno v teku.

"Gre za mestno lastnino, v katero so bila vložena znatna sredstva davkoplačevalcev, zato je za nas izjemno pomembno, da ugotovimo vsa dejstva. Treba je podrobno raziskati, kaj točno se je zgodilo in kakšni so vzroki za nesrečo. Mesto Reka bo v sodelovanju s pristojnimi službami spremljalo razvoj situacije in po oceni škode sprejelo vse potrebne ukrepe za njeno sanacijo," je povedala županja Reke Iva Rinčić.

Poudarila je, da varnost ljudi in zaščita mestnega premoženja ostajata prednostna naloga in dodala, da je ladja zavarovana, obstaja pa tudi možnost izterjave odškodnine od lastnika ladje, ki je povzročila škodo. Nesreča bi sicer lahko prekrižala načrte o odprtju Galeba kot muzejske ladje do konca leta.

Tito na njej gostil državnike in hollywoodske zvezdnike

Ladja Galeb, znana tudi kot plavajoča rezidenca nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita, ima dolgo in zanimivo preteklost. Ladjo so izdelali leta 1938 v Genovi za prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo prevzeli nacisti in jo predelali v vojaško ladjo ter jo uporabljali za polaganje min v Kvarnerju. Leta 1944 je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana.

Po vojni so jo leta 1948 jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 do 1980 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki. Na njej je Tito gostil številne državnike, od Winstona Churchilla in kraljice Elizabete II. do zvezdnikov Richarda Burtona, Elizabeth Taylor in Sofie Loren.

Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ladjo prepeljali v Črno goro. Prodali so jo Grku Johnu Paulu Papanikolauju, ki je plovilo želel prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Mesto Reka jo je kupilo leta 2009, potem ko je propadala v tamkajšnji ladjedelnici. Ladja je sicer od leta 2006 zaščitena kot hrvaška kulturna dediščina.