Tovarna, v kateri se je ustavil čas
Tržaška tovarna spužev Rosenfeld, najstarejša v Evropi, deluje vse od leta 1896. Za časa Avstro-Ogrske jo je ustanovil David Rosenfeld. Rodila se je v Rojanu, v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa se je preselila v industrijsko cono v Milje, kjer deluje še danes. Skupaj z mamo in možem jo upravlja Elena Pesle, ki predstavlja že četrto generacijo pridelovalcev spužev.
MILJE > “V našem muzejčku spužev hranimo nekaj eksponatov, ki so pripadali še mojemu pradedku. Med njimi je nekaj izredno redkih primerkov, na katere sem posebej ponosna,” je na predstavitvi tovarne pojasnila Elena Pesle.
Na sedežu podjetja med drugim hranijo tudi originalen potapljaški skafander, s katerim so se lovci na spužve potapljali vse do 50-ih let prejšnjega stoletja. Njegova teža seveda ni nezanemarljiva: vsak čevelj tehta deset kilogramov, čelada pa kar osem kilogramov. Obleka z vsemi utežmi tako tehta več deset kilogramov.
Spužve kot morske gobe
“Lov na spužve je kakor pobiranje gob. Vsak gobar ima svoj kraj, za katerega ve, da bo vsakič našel skupino gob, skrivnosti pa seveda nikomur ne razkrije,” je razložila lastnica tovarne, ki spužve kupuje od lovcev v Dalmaciji, Mediteranu in na Karibih, saj so to edina tri območja na svetu, kjer živijo te živali. Živali? Tako je.
Spužva je žival, podobna korali, ki se hrani tako, da filtrira morsko vodo, živi pa v deset do 40 metrov globokem morju. Je na samem začetku prehranjevalne verige, pogosto daje zavetje rakcem, školjkam in drugim prebivalcem morja.
“Spužev je več vrst. Imamo t.i. fino damo iz Mediterana (Mediterranea Fine Dama), atlantsko (Atlantica Barriera Corallina) in sredozemsko (Mediterranea Arcipelago). Načeloma velja, da globlje kot raste, več velja, saj je v posebno globokem morju manj organizmov, ki bi naseljevali spužvo in vplivali na njeno kakovost,” je povedala Elena Pesle in dodala, da mora lovec že na morju spužvo očistiti vse nesnage, sicer okameni in postane neuporabna.
Lastnica tovarne Elena Pesle obiskovalcem razkazuje originalen potapljaški skafander, težak več deset kilogramov. (Foto: FotoDamj@n)
Območje lova je iz leta v leto različno, dober lovec pa si ustvari pravo mapo s kolonijami spužev, kjer ve, da bo imel dober ulov. Oprano spužvo nato na obali s hidravlično stiskalnico stisnejo, da zmanjšajo njeno prostornino in jo v balah pošljejo v tovarno v Milje. Tam spužvo rehidrirajo v majhnih bazenih ter jo po potrebi očistijo v blago kislih in bazičnih raztopinah.
Nekaj spužev pustijo v naravni barvi, druge pa pobelijo, tako da jih namakajo v raztopini vode in žveplove kisline. Tako pripravljeno in oprano spužvo nato posušijo najprej v centrifugi nato pa še na soncu. Za zaključek jo še oblikujejo s škarjami za striženje ovčje volne: “Prvi, ki so se posluževali spužev, so bili Grki, ki so imeli tudi veliko ovc. Zaradi tega so jih strigli s škarjami, ki se po navadi uporabljajo za britje ovc in pridobivanje volne,” je pojasnila ElenaPesle.
Sto in en način uporabe
“Med pranjem in striženjem spužve ločimo glede na tip in kvaliteto. Poleg spužev za vsakdanjo rabo ponujamo tudi velike spužve vseh oblik, ki lahko postanejo zanimiv okrasni element.” Elena Pesle je ponosno predstavila nekaj res izrednih primerkov, ki so kot korale na morskem dnu.
Sicer pa pri Rosenfeldovih spužve izvažajo po vsem svetu. Najbolj jih cenijo Japonci: “Nekoč so jih masovno uporabljali za čiščenje vseh vrst objektov. Danes se je zaradi širjenja sintetičnih materialov, ki so cenovno bolj dostopni, njihova uporaba močno zmanjšala. Ostajajo pa še vedno odlične za umivanje telesa. Naše spužve uporabljajo tudi umetniki: na Japonskem redno zalagamo umetnike, ki z njimi krasijo vaze in slike,” je za zaključek povedala lastnica tovarne, v kateri se je ustavil čas.