Strupena požrešnica lahko pregrizne tudi kovino

V puljskem laboratoriju so “odprli” srebrnoprogasto napihovalko, eno najbolj strupenih rib na svetu, ki jo je slovenski ribič Anton Vidovič pred nekaj dnevi ulovil pri otoku Ceja v Medulinskem zalivu. Izkazalo se je, da je prava požrešnica.

Neven Iveša je v  laboratoriju analiziral srebrnoprogasto napihovalko, eno najbolj strupenih rib na svetu. Foto: Doria Mohorović/Glas Istre
Neven Iveša je v laboratoriju analiziral srebrnoprogasto napihovalko, eno najbolj strupenih rib na svetu. Foto: Doria Mohorović/Glas Istre

PULJ > Srebrnoprogasto napihovalko (Lagocephalus sceleratus) je prevzel dr. Neven Iveša, morski biolog z Univerze Jurja Dobrile v Pulju, ki je vpričo novinarke Glasa Istre tudi opravil laboratorijsko analizo. Z veliko dozo previdnosti, saj je riba v celoti strupena. Gre za prvo napihovalko v Jadranskem morju, ki so ji analizirali vsebino želodca, dognanja pa bodo objavili v znanstveni publikaciji.

Srebrnoprogasta napihovalka je invazivna vrsta ribe, ki po besedah Iveše živi Indijskem in Tihem oceanu ter v Rdečem morju. Napihovalke redko živijo v jatah, pogosto so agresivne do pripadnic iste vrste. Ulovljena riba je imela v ustih trnek, v želodcu pa še tri. Kljub temu torej, da je požrla že tri vabe, je požrešnica napadla še četrto.

Cenjena specialiteta

Ribe pa se ne drži le slab sloves. Srebrnoprogasta napihovalka je zelo okusna, za porcijo je na Japonskem treba odšteti 100 evrov. Japonci so konzumiranje uredili s predpisi, visokoizobraženi kuharji, ki jih pripravljajo, morajo opraviti izjemno zahtevne izpite in pridobiti certifikat, ki ga izda vlada.

Cela žival strupena

Strupena je cela žival, tako meso kot koža. Ta je brez lusk in izloča veliko sluzi za samoobrambo in osmoregulacijo. Strup tetrodotoksin je v sluzi, največ pa v notranjih organih in jetrih. Protistrupa še ni.

Gre za živčni strup, ki blokira živčne impulze, zaradi česar lahko pri človeku pride do zastoja vitalnih funkcij in do smrti. Zastrupitev poteka v več fazah, prvi simptomi se pojavijo deset do 45 minut po izpostavljanju strupu, je pojasnil Iveša. Ribo bo poslal na nadaljnjo analizo v Split, kjer bodo izolirali strup in dobili informacije o tem, kako močen je.

Napihovalk naj ne vračajo v morje

Iveša poudarja, da je pojav napihovalke v severnem Jadranu treba smatrati kot opozorilo na mogoče spremembe in vse več podobnih primerov. Ribiče je treba opozoriti, naj prijavijo takšen ulov, naj rib ne tikajo in ne vračajo v morje, ampak jih pobijejo.

Z zobmi drobi tudi kovino

Iveša je ribo izmeril in odvzel vzorce vsebine želodca, preden bi odvzel vzorce spolnega tkiva pa je pod mikroskopom pogledal, s čim se je riba nazadnje hranila. Opazil je koščke oklepa nekaj vrst avtohtonih rakov, košček školjke, oklep polža in ježka. Našel je tudi košček ribje kosti.

Vse to priča o tem, da ima napihovalka resnično močne zobe. Spada v skupino rib četverozobk (Tetraodontidae), ki jim zobje rastejo celo življenje. Zobovje jim je omogočilo, da so zavzele nišo v morju, da se lahko hranijo z organizmi, ki so drugim živalim večinoma nedostopni. Čeprav še ni invazivna vrsta v Jadranskem morju, skrbi dejstvo, da lahko napihovalka pregrizne celo kovino. Ravno zato imajo v državah, kjer je postala invazivna, ribiči težave, saj jim uničuje pripomočke in ulov.

Vsebina želodca ni pokazala le, da je riba zelo požrešna, ampak tudi, da ima zelo močne zobe. Foto: Doria Mohorović/Glas Istre

Med analiziranjem ribe je Iveša pokazal vrečast organ, ki se napihuje, in po katerem je dobila ime. Vanj vsrka vodo in poveča svoj volumen, da bi se ubranila pred sovražniki, ki bi jo želeli pogoltniti. Iveša dodaja, da še vedno ni znano, ali se razmnožuje v jadranskem morju.

Podnebne spremembe in pomorski promet

Napihovalka nima tržne vrednosti, na območju EU jo je prepovedano uživati. Glede na to, da je strupena, morajo ribiči paziti tudi, da ne pride v stik z drugim ulovom.

V Sredozemlju je kakšnih deset vrst napihovalk, prišle so skozi Sueški prekop in Gibraltarska vrata in večina ima omenjeni strup. Vrsto so prvič zabeležili leta 2003 v Turčiji in od tedaj se nezadržno širi. Največ jih je vzdolž obale Sirije, Libanona, Turčije in južne Grčije.

V Jadranskem morju so jo prvič zabeležili leta 2012, kasneje so našli nekaj posamičnih primerkov. Iveša meni, da njihovemu prihodu v severno Jadransko morje botrujejo podnebne spremembe oziroma segrevanje morja, saj te ribe ne marajo hladne vode.

Vidnejšo vlogo pripisuje tudi pomorskemu prometu v severnem Jadranu s pristanišči na Reki, v Kopru, Benetkah in Trstu. Kot pravi Iveša, bo po napovedih znanstvenikov promet v naslednjih 30 letih desetkrat večji, zato je prepričan, da bo prispeval k prihodu novih vrst živali.


Najbolj brano