Strešice so brezplačne, stroški storitve pa ne
“Spoštovani, sem ena od tistih Slovenk/Slovencev, ki imajo to ‘smolo’, da njihovo ime ali priimek vsebuje šumnik.” Tako se začne pismo bralke Primorskega dnevnika, ki se je na uredništvo obrnila zato, ker je v postopku podaljšanja vozniškega dovoljenja ugotovila, da bo morala za pravilen zapis priimka plačati višji znesek.

TRST > Strešica, ki je sicer po vrnitvi priimka v izvorno obliko pred dvajsetimi leti zapisana na vseh ostalih njenih dokumentih, naj bi bralko stala 20 evrov. Kajti toliko stane avtošolo usklajevanje z uradom za promet. Če se torej želi tudi na vozniškem dovoljenju pisati Barič in ne Baric, mora plačati 130 in ne običajnih 110 evrov.
O pravici do pravilnega zapisa imena in priimka v vozniškem dovoljenju smo letos spomladi ugotovili, da mora biti uskladitev vseh osebnih podatkov brezplačna, in da tehničnih preprek, ki jih je v preteklosti imelo ministrstvo za promet pri zapisovanju šumnikov, ni več. Š, č in ž torej niso in ne smejo biti dodaten strošek, vendar smo pri zbiranju podatkov tudi ugotovili, da je pri zapletih vsak primer specifika zase.
Ne gre za duplikat dokumenta
Navaden državljan, ki trči v italijanski birokratski sistem, je vselej nemočen, saj približno poznavanje zakonodaje ne zadosti, ko mu uradna oseba na drugi strani s citiranjem pravilnikov in praks predoči drugačno realnost. Zato smo se najprej obrnili na službo za jezikovne pravice ZaJezik, ki posameznikom in ustanovam pomaga najti najprimernejšo pot oziroma postopek za uspešno reševanje posameznih primerov.
Odgovor smo prejeli hitro in je bil jasen: 6. odstavek 7. člena zaščitnega zakona 38/2001 določa, da so postopki, ki sledijo spremembi imena in priimka (tj. vrnitvi v izvirnik), “prosti vsakršnih davščin, taks ali pristojbin”. Nihče ne sme torej zaračunati dodatnih stroškov, saj je osvežitev podatkov v ministrskih bazah brezplačna storitev.
Sumljiv se nam je zdel tudi omenjeni strošek 20 evrov, zato smo za pojasnilo poklicali na deželni prometni urad. Prijazna zaposlena nam je telefonsko razložila to, kar so v preteklosti že razlagali drugim italijanskim državljanom z imeni in priimki s šumniki: ker gre za spremembo osebnih podatkov, je treba zaprositi za duplikat dokumenta. Cena je v tem primeru 42,20 evra, kateri se prištejejo še stroški kolekov in pristojbin, ki se naberejo pri podaljšanju vozniškega dovoljenja. Končni strošek: približno 150 evrov.
Na naš ugovor, da gre v tem primeru za vrnitev priimka v izvorno obliko in ne za navadno spremembo, so se strinjali, da gre za drugačen primer in so nas prosili, naj jim primer obrazložimo v elektronskem sporočilu. Tega sicer nismo storili, vendar si predstavljamo, da bi se primer rešil tako, kot je treba: brezplačno. Na vprašanje, odkod dodatnih 20 evrov, pa nam niso znali odgovoriti, saj takšne postavke na njihovem ceniku ni.
“Gre za drugačen postopek”
Poklicali smo torej še v avtošolo, kjer je gospa Barič izvedela, da je č v njenem priimku vreden 20 evrov. Tudi tokrat smo naleteli na vljuden odziv. Zaposleni nam je razložil, da ne gre za doplačilo. Avtošola podaljšanje vozniškega dovoljenja opravi v svojem sistemu, pri tem pa zaračuna 110 evrov. Vendar če želi stranka spremeniti osebne podatke na dokumentu, je postopek drugačen in zahteva tudi obisk urada za promet.
“Potrebne so druge kompetence. Ko bi lahko zaprosili za spremembo oziroma popravek v ministrski bazi podatkov, bi to storili sami. Žal pa to ni mogoče in zato se moramo povezati z uradom za promet in sprožiti drugačen postopek,” so nekajkrat ponovili. Delo je torej drugačno in malenkost dražje.
Plačati ali ne plačati?
Bralki torej svetujemo, naj stopi v stik z uradom za promet in zaprosi za spremembo osebnih podatkov v ministrski bazi. Nato se lahko vrne v avtošolo, kjer č v njenem priimku ne bo več dražji od ostalih črk.
V podobnih primerih pa vsekakor veljata dve pravili: ko trčimo v birokratski sistem, najprej zadihajmo in si vzemimo čas. Za zadeve, ki so vezane na naše jezikovne pravice, pa se obrnimo na službo ZaJezik (info@zajezik.eu). Seveda je pogosto veliko enostavneje, če (do)plačamo nekaj evrov in s tem zadevo hitro rešimo. Ker pa so pravice vedno priborjene, jih moramo tudi koristiti, sicer jih lahko tudi hitro izgubimo.
Mitja Tretjak, Primorski dnevnik