Slovenci le na podlagi korenin?

TRST > Stališče predsednice Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenije Dobrila je, da drži drugi odgovor. Tako ugotavlja v dopisu, ki ga je pred dnevi naslovila na ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona in direktorico Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije Barbaro Leder, v vednost pa še na slovenska ministra za izobraževanje in visoko šolstvo, Darja Feldo in Igorja Papiča, državno sekretarko pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesno Humar, generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu Gregorja Šuca in predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walterja Bandlja. Izhodišče za to je zavrnitev prošnje za dodelitev štipendije za študij v Sloveniji dvema dekletoma, menda zato, ker naj ne bi imeli slovenskih korenin.

Širiti krog pripadnikov

Do dogodkov, na katera opozarja SKGZ, je prišlo septembra lani in tudi leta 2021. Takrat, piše Dobrila, sta bili na rednem razpisu zavrnjeni dve vlogi. “V obeh primerih je šlo za dve mladi dekleti, ki sta obiskovali slovenske šole v Italiji. Utemeljitev zavrnitve prošenj se je po naših informacijah nanašala na dognanje, da kandidatki naj ne bi bili pripadnici slovenske manjšine, ker nimata slovenskih korenin,” piše v dopisu.

Ksenija Dobrila

predsednica SKGZ

“Naša skupnost je mladim sposobna posredovati veliko več od deklarativnega in emotivnega doživljanja slovenstva.”

Kot je za Primorski dnevnik potrdila Dobrila, sta obe kandidatki razpolagali s potrdilom, ki so ga jima pri SKGZ izdali na podlagi sodelovanja v organizacijah slovenske narodne skupnosti. Ena je bila celo odličnjakinja, druga pa je del šolanja opravila na ljubljanski gimnaziji v okviru izmenjave. SKGZ, poudarja njena predsednica, meni, da so vse osebe, ki so zaključile slovensko šolo in so aktivno vključene v slovenska društva in organizacije, pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Vesna Humar

državna sekretarka na MZSS

“Spremembam se moramo prilagajati, biti odprti ter vedno ravnati tako, da manjšino krepimo, jo podpiramo in ji pomagamo.”

Obstajajo različne stopnje narodne zavednosti, obenem je za ohranjanje narodne skupnosti ključno, da “pridobiva nove govorce slovenskega jezika, nove pripadnike, ki ob rabi manjšinskega jezika sprejemajo tudi naše identitetne vrednote in običaje. Brez slednjega manjšina dolgoročno ne more preživeti in se ohraniti kot skupnost,” opozarja Dobrila.

Mladi iz neslovenskih družin, ki se integrirajo v narodno skupnost, so za SKGZ ponos, saj predstavljajo dokaz, da je ta skupnost mladim sposobna posredovati “veliko več od deklarativnega in emotivnega doživljanja slovenstva.” Zato upa, da bo Slovenija podprla ta prizadevanja in status pripadnika narodne skupnosti priznala vsem, ki so obiskovali ali obiskujejo slovenske šole v Italiji.

V novih razpisih popravki

Na podlagi slovenskega zakona o štipendiranju se vsako leto pripravi razpis, kjer merila za ocenjevanje vlog določi Javni štipendijski sklad v sodelovanju z državnim organom, pristojnim za sodelovanje s Slovenci zunaj RS. V razpisu za študijsko leto 2022/2023 se med potrebnimi dokazili omenja tudi tisto “o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti oziroma pripadnosti slovenski narodni skupnosti.” Pri tem so morali kandidati predložiti pisno potrdilo ene od reprezentativnih slovenskih organizacij oz. kako drugo ustrezno potrdilo.

“S predsednico SKGZ smo se pogovorili takoj po prejemu pisma, s pravno službo na Uradu smo temeljito preučili besedilo letošnjega razpisa in zasnovali priporočila za popravke v prihodnjih razpisih, ki jih bomo v naslednjih dneh posredovali Javnemu štipendijskemu skladu,” je v izjavi zapisala državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Po njenih besedah se na Uradu zavedajo, da so skupnosti v sosednjih državah, tudi v Italiji, dinamične, saj se časi spreminjajo in sodoben življenjski slog ustvarja kompleksne identitete. “Tako za Urad kot za krovne organizacije in vse druge deležnike velja, da se moramo spremembam prilagajati, biti odprti ter vedno ravnati tako, da manjšino krepimo, jo podpiramo in ji pomagamo. Še posebej to velja, ko gre za vprašanja, ki zadevajo mlade. Brez mladih ni prihodnosti in složno si moramo prizadevati za to, da bo prav vsak mlad človek, ki bo želel ustvarjati in delati znotraj skupnosti, dobil primerno spodbudo in pomoč. Zato smo na Uradu hvaležni, ko nas opozorijo na primere, ki jih obstoječa pravila ne morejo ustrezno nasloviti. To nam omogoči, da nadgrajujemo in izboljšujemo naše ukrepe tako, da bodo zajemali čim širšo paleto realnih življenjskih situacij,” je še zapisala Humarjeva.

Ksenija DobrilaFOTODAMJ@N