"Morda pa nas meduze želijo spoznati"

TRST • V raziskavi, o kateri poroča Primorski dnevnik, so znanstveniki z univerz v Trstu in Padovi preučevali obnašanje meduz vrste Aurelia aurita, znanih tudi kot uhati klobučnjaki. Svoje ugotovitve so objavili v reviji Behavioral and Brain Sciences, pri čemer so presenetili znanstveno skupnost s trditvijo, da so meduze sposobne osnovnih oblik učenja in radovednosti.

"Dosegli smo presenetljive rezultate," je o raziskavah po poročanju Primorskega dnevnika povedala Cinzia Chiandetti, profesorica kognitivnih nevroznanosti na Univerzi v Trstu. "Meduze naj ne bi imele možganov, njihov živčni sistem je radialen, brez upravnega centra, a imajo razvit osnovni čutni sistem. Zanimivo je v njih opazovati znake zanimanja in radovednosti, saj nam to omogoča popolnejše razumevanje živih sistemov in dojemanja sveta."

Prepoznavale so različne predmete

V eksperimentih so raziskovalci opazovali mlade meduze v bazenu, kjer so jim predstavili različne predmete. Meduze je takoj pritegnil nov predmet, h kateremu so se približale in se tako oddaljevale od praznih delov bazena. Ob pojavu drugega predmeta je ta spet pritegnil pozornost meduz, kar so znanstveniki obrazložili, da so si zapomnile prvega in zaznale razliko med njima. Takšno vedenje znanstveniki imenujejo neofilija.

"Ne samo meduze, tudi druge živali imajo prirojeno željo po spoznavanju novega," je po poročanju Primorskega dnevnika pojasnil Christian Agrillo z Univerze v Padovi. "Meduze pa so dokazale, da informacijo o novem predmetu obdržijo vsaj eno minuto. Doslej smo bili prepričani, da se človeku približajo le po naključju - zdaj pa vemo, da nas morda želijo spoznati." Raziskava univerz v Trstu in Padovi tako dokazuje, da so lahko tudi radialni živčni sistemi presenetljivo kompleksni, ter odpira nova vprašanja o razumevanju živalske zavesti in meja, ki jih med vrstami postavljamo ljudje.