Pripravljeni na razlitje nafte

TRST > Da se evropski projekt NAMIRS (North Adriatic Maritime Incident Response System), sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu ob svojem zaključku ne bi izpel, je zdaj potrebna višja, vladna poteza, ki bi tudi uradno skupen sporazum potrdila kot mednarodno veljavnega. Skrbno in temeljito opravljeno delo pa je lahko izhodišče oziroma zgled za ves Jadran, so si bili edini predstavniki Italije, Hrvaške in Slovenije, ki so se včeraj zbrali v Trstu na sedežu Srednjeevropske pobude (SEP).

Uspešen skupni mehanizem

V projektu, ki ga vodi SEP in sofinancira Evropska unija, so sodelovali italijanska obalna straža, Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške ter Uprava Republike Slovenije za civilno zaščito in reševanje, Jadranski izobraževalni in raziskovalni center za odzivanje na onesnaženje morja ob nesrečah (ATRAC), Univerza v Ljubljani in Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) iz Trsta. V dveh letih izvajanja projekta so vzpostavili so skupni mehanizem za zaščito severnega jadranskega bazena v primeru razlitja nafte ter povezali obstoječe operativne postopke za ukrepanje ob nepričakovani katastrofi na skupnem morjui.

V dveh letih izvajanja projekta so dosegli cilj - vzpostavili so skupni mehanizem za zaščito severnega jadranskega bazena v primeru razlitja nafte ter povezali obstoječe operativne postopke za ukrepanje ob nepričakovani katastrofi na skupnem morju.

Za sistemsko usklajevanje

Generalni sekretar SEP Roberto Antonione je izrazil zadovoljstvo nad rezultati projekta in ponovno poudaril pomen mednarodnega sodelovanja pri reševanju okoljskih nesreč. Izrazil je upanje, da bi se podobna raven sodelovanja lahko razširila na ves Jadran, torej tudi na Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro.

Na željo, da bi podobno kot za Tirensko morje (sporazum med Italijo, Francijo in Monakom) tudi tu nastala stalna struktura za usklajevanje in upravljanje dejavnosti, povezanih z morebitnim razlitjem ogljikovodikov, je spomnil predstavnik Računskega sodišča Giancarlo Di Lecce.

Damian Dundović, vodja sektorja Nacionalnega centra za varnost plovbe na hrvaškem ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo, je poudaril, da od takega sodelovanja nimajo koristi le obalna mesta, temveč vsa država, saj bi nesreča na morju imela velik vpliv na celotno nacionalno gospodarstvo. Napovedal je, da bo Hrvaška v varnost na morju vložila dodatne tri milijone evrov.

Da bi bil to le začetek nadaljnjega sodelovanja, je zaželel vodja koprske izpostave uprave za zaščito in reševanje Rok Kamenšek. Zaustavil se je pri konkretnih korakih - popisu opreme ter plovil, letal, helikopterjev, pri izdelavi smernic načrta ukrepov in standardnih operativnih postopkov za usklajeno in varno posredovanje.

Ocena tveganja

Na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so se lotili ocene tveganja na nekaterih občutljivejših območjih tako na kopnem kot na morju. Kot je povedal profesor Peter Vidmar, so za to uporabili novo strojno opremo, ki simulira razlitje. Projekt je prvič ponudil skupno oceno tveganja za ves severni Jadran, v okviru katere so upoštevali tudi socialno-ekonomske in geomorfološke dejavnike, na podlagi katerih so določili območja, ki jih je treba obravnavati prednostno.

Sara Sternad, Primorski dnevnik