Primorski dnevnik je med bralci že 80 let

TRST > Novinar Primorskega dnevnika Albin Bubnič je zaslužen, da so na zatožno klop posadili zločinske vodje Rižarne pri Sveti Soboti in da je taborišče spomenik. V bogatem arhivu fotografa Primorskega dnevnika Maria Magajne pa je dokumentiran in izpričan slovenski Trst. Primorski dnevnik je v Trstu začel izhajati 13. maja 1945, nekaj dni po izidu zadnje številke predhodnika, Partizanskega dnevnika.

Edini dnevnik slovenske narodne skupnosti v Italiji že od začetka izhajanja v slovenskem jeziku poroča o dogajanju v Trstu, Gorici, Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini (FJK), pa tudi v Italiji in po svetu. Primorski dnevnik ohranja in razvija identiteto, pripadnost ter jezik na območju, poseljenem z različnimi narodi. “Eden izmed naših ciljev je, da ostajamo sestavni del skupnosti Slovencev v Italiji, sestavni del življenja te manjšine, istočasno pa nagovarjamo tudi tiste bralce, ki se ne prepoznavajo v organizirani manjšini, ampak iščejo v Primorskem dnevniku predvsem verodostojen, zanesljiv informativni list, ki ga ustvarja kader s profesionalnim pristopom,” je pojasnil odgovorni urednik časnika Igor Devetak, ki je izvirno prilogo ob jubileju med bralce pospremil z naslednjim razmišljanjem. “Predstavljamo se z obrazi ustvarjalcev in nekaterih naših predhodnikov, ker Primorski dnevnik danes stoji na naših nogah. Razmišlja z našimi mislimi. Govori z našim jezikom. Gleda v naša obzorja. Ima naše znanje in našo samozavest. Skozi Primorski dnevnik se pretakajo naša življenja. Z našimi obrazi se predstavljamo zato, da bi na njih bralke in bralci zaznali ponos, ker je vsak izid Primorskega dnevnika uspeh, mala zmaga.” Največji izziv za časnik odgovorni urednik vidi v digitalnem prehodu ter okrepitvi prisotnosti tako na spletu kot na družbenih omrežjih, za kar bo nujna tudi okrepljena kadrovska zasedba. Za steber kulturne identitete slovenske skupnosti v FJK to ne bi smel biti nedosegljiv cilj.