Prihod evra spremlja predvsem strah pred novimi podražitvami
Letošnji junij je zadnji, v katerem bomo v medijih še našli prispevke o tem, kako na Hrvaškem do kun, ne da bi nam bankomati pobirali takšno ali drugačno provizijo. Prvega januarja tudi Hrvaška namreč prevzema evro, septembra bodo v trgovinah začeli z dvojnim označevanjem cen, ki bo obvezno do konca prihodnjega leta.
HRVAŠKA > Evro je na Hrvaškem v neformalnem obtoku že zdaj, marsikje je izdatek mogoče poravnati tudi z evrskimi kovanci. Cestninske postaje so že tak primer, pri čemer ostanek še vedno vrnejo v kunah oziroma lipah. A to je drobiž. Pri večjih zneskih je drugače.
Stanovanja in avtomobile se je že zdaj ocenjevalo v evrih
“Velike zneske ljudje že nekaj časa izražajo v evrih in ne več v kunah. O cenah stanovanj, avtomobilov in podobno se na Hrvaškem praviloma pogovarjajo v evrih,” je pred dnevi v prostorih Hrvaške gospodarske zbornice županije Istra v središču Pulja razlagal samostojni svetovalec Damir Sirotić. Po njegovem mnenju s privajanjem na novo valuto pri velikih zneskih tako ne bo težav, bo pa potrebno obdobje privajanja na nove zneske, ko gre za vsakdanje nakupe manjših vrednosti.
7,5
kune in nekaj lip za en evro bo po pričakovanjih tečaj ob hrvaškem prevzemu evra v začetku prihodnjega leta
Na vprašanje o tem, s kakšnimi občutki javnost pričakuje uvedbo evra, odgovarja v dveh delih. “Poslovni svet je uvedbi evropske valute naklonjen, saj bo poslovanje v veliki meri poenostavljeno, morda tudi cenejše. Upoštevati moramo, da je velik del istrskega gospodarstva usmerjen na trge Evropske unije, dobra tretjina podjetij je tako usmerjena le na trge z evrom in za domači trg niti ne delajo, ” pravi. “Po drugi strani pa je splošna javnost bolj zadržana, saj se ljudje bojijo podražitev.”
Da je razpoloženje v javnosti glede prevzema evra zelo mešano, pravi tudi novinarka hrvaškega portala Faktograf Gabrijela Galić. “Draginja zaradi vojne v Ukrajini časovno sovpada z uvajanjem nove valute in ljudje se sprašujejo, kaj se bo zgodilo po novem letu. Že zdaj je skoraj vsak obisk trgovine dražji, saj gredo cene od januarja ves čas strmo navzgor.”
Zagreb in Beograd v boju za Nikolo Teslo
Motivi na hrvaških evrskih kovancih bodo obris Hrvaške, kuna, zapis HR v glagolici in - Nikola Tesla. Hrvaška odločitev, da na kovanec za 50 centov uvrstijo znamenitega vizionarja in znanstvenika Nikolo Teslo, je zbudila precej slabe volje v Srbiji. Tesla se je sicer kot sin pravoslavnega duhovnika resda rodil na ozemlju današnje Hrvaške, v Smiljanih pri Gospiću, vendar je bil srbske narodnosti. Že pred leti so po njem poimenovali beograjsko letališče, v središču Beograda je tudi muzej, posvečen njegovemu življenju in delu. V Zagrebu pa so po njem poimenovali tehniški muzej.
Evro bo Hrvaška v resnici prevzela v nesrečnem obdobju, ko bo svet še vedno čutil posledice vojne v Ukrajini, izkušnje pa kažejo, da uvedba evra nujno pomeni tudi dvig cen. V Sloveniji, kjer smo evro prevzeli z letom 2007, podatki kažejo korenit dvig cen v obdobju, ki je sledilo. Po podatkih statističnega urada se je cena za skodelico kave v lokalu v prvih nekaj letih po prevzema evra zvišala za 48 odstotkov, liter piva za 42 odstotkov, žensko striženje pa se je podražilo za 29 odstotkov.
Ljudje so bolj zadržani od gospodarstva
Zato je razumljivo, da so ljudje previdni, ko gre za vprašanje uvedbe nove valute. “Gotovo nas čakajo podražitve,” je prav tako v središču Pulja z glavo zmajevala sogovornica Zrinka, ki se boji, da bodo v menjavo valute “zapakirali” vse mogoče podražitve, podobno kot zdaj počnejo s sklicevanjem na vojno v Ukrajini, ki je postala prikladen izgovor za podražitve tudi tam, kjer z vojno nimajo nobene zveze. Na gospodarski zbornici so ravno v izogib takšnim primerom izdelali nekakšen etični kodeks, zavezo torej, da podjetja ne bodo neutemeljeno dvigovala cen. K podpisu so pozvali podjetja, kakšen pa je odziv, Sirotić ne ve povedati, saj “podpisovanje še poteka”.
Raziskave: podpora evru je upadla
Zagrebška novinarka Gabrijela Galić pravi, da je podpora evru v preteklosti zelo nihala. Po eni od raziskav leta 2018 je uvedba evra imela približno 40-odstotno podporo, ta je do lanskega leta narasla in je po raziskavi Hrvaške narodne banke znašala 61 odstotkov, trenutno pa se po podatkih Eurobarometra giblje v okolici 55 odstotkov.
Dobrih sedem kun in pol za evro
Menjalni tečaj med kuno in evrom še ni dokončno določen, po pričakovanjih pa bo približno sedem kun in pol za evro. “Sedem cela pet in še nekaj decimalk,” pravi Damir Sirotić. Krajša ekskurzija na jug Istre je pokazala, da se tečaj še vedno določa bolj ali manj po domače. Prodajalec na puljski tržnici bi nam računal 7,5 kune za evro, v slaščičarni za vogalom bi bil ta tečaj sedem kun brez polovice. V glavnem pa velja, da uradno evra prodajalci še ne smejo sprejemati kot plačilno sredstvo, smejo pa evre zamenjati v kune in v naslednjem koraku storitve ali blago zaračunati v kunah. Receptorka v fažanskem kampu Pineta, ki je tudi marsikateremu slovenskemu turistu dobro znan, pa dodaja, da se pri preračunavanju zatekajo k tečaju, ki ga za menjavo ponuja ena od avstrijskih bank, ki posluje na Hrvaškem.
Kljub vsemu navedenemu pa resnejšega odpora evru v politiki ni. “Nekaj protestov prihaja s skrajno desne strani političnega spektra, ampak vpliv teh strank je premajhen, da bi se lahko zgodilo kakšna sprememba,” pravi Gabrijela Galić.
Damir Sirotić
samostojni svetovalec Hrvaške gospodarske zbornice županije Istra
“Velike zneske ljudje že nekaj časa izražajo v evrih in ne več v kunah. O cenah stanovanj, avtomobilov in podobno se na Hrvaškem praviloma pogovarjajo v evrih.”
