Poslovil se je mons. Qualizza, zadnji čedermac Benečije

Pri sosedih
, posodobljeno:

Konec maja so se v špetrski cerkvi poslovili od Marina Qualizze, čedermaca, neutrudnega kulturnega delavca, teologa ter enega od ustanoviteljev in odgovornega urednika štirinajstdnevnika Dom.

Marino Qualizza je bil zadnji čedermac Benečije.
Marino Qualizza je bil zadnji čedermac Benečije.KD Ivan Trinko

ŠPETER > Marino Qualizza je umrl 22. maja, od njega so se poslovili v ponedeljek, 26. maja. Pogrebno svečanost je vodil videmski nadškof metropolit Riccardo Lamba. “Misel, da nas je zapustil zadnji čedermac, je strašna, zdaj je na nas, da naredimo vse, da se v beneških cerkvah in veroučnih učilnicah ohrani slovenski jezik,” je povedala Vesna Humar, državna sekretarka na uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Qualizza je umrl star 84 let. Njegova smrt po pisanju Novega Matajurja pomeni veliko izgubo za tamkajšnje Slovence in ves slovenski svet.

Rodil se je leta 1940 v Podutani v Benečiji, živel je v Vidmu. Osnovno šolo je obiskoval v rojstni vasi, od leta 1952 pa se je šolal v videmskem semenišču, kjer je maturiral. Leta 1961 je šel v Rim in kot gojenec študentskega doma Pontificio Collegio Lombardo študiral teologijo na Papeški univerzi Gregoriana. Junija 1965 je bil posvečen v duhovnika v videmski stolnici, nato je postal profesor za klasično jezikoslovje na gimnaziji v nadškofovskem semenišču. Leta 1969 je na Gregoriani doktoriral iz dogmatične teologije, leto kasneje pa je bil imenovan za profesorja dogmatike v bogoslovnem semenišču v Vidmu. Bil je tudi kanonik videmskega kapitlja, leta 1984 je bil imenovan za stolnega župnika in prejel naslov monsinjorja.

Marino Qualizza je veliko pisal o pomembnih teoloških vprašanjih in objavljal v uglednih strokovnih časopisih. Neutrudno se je zavzemal az pravice Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. Dokler je mogel, je sodeloval pri vseh dejavnostih, ki so spodbujale samozavest Slovencev in prispevale k njihovi enakopravnosti na cerkvenem področju in v življenju skupnosti. maševal je tudi v Dreki ter skrbel tudi za bolj odročna slovenska območja. Ob sobotah zvečer je imel v Špetru mašo v slovenskem jeziku, so zapisali v Novem Matajurju.