Poldrugo stoletje vaške pekarne Čok
25. aprila 1869 je Edvard Drašček iz Vrha nad Kanalom, vajenec za peka na Proseku, oddal tedanji krajevni upravi prošnjo za odprtje svoje trgovine na Dunajski cesti na Opčinah. Taksa za odprtje je zahtevala dva goldinarja, manjkala je še priprava industrijske licence; dve leti kasneje, leta 1871, je Edvard imel lastno pekarno.
OPČINE > V openski pekarni Čok je tako brez premora že celih 150 let živahno tako za pultom kot pri peči. Kupci praznijo police s kruhom, v delavnici peki pripravljajo sladice. Tako je bilo tudi med našim obiskom.
“Po Edvardovi smrti je dejavnost nadaljevala žena Marija Berne in za njo hči Zora Drašček, poročena Čok,” sta nam povedala Jana Martelanc in Peter Štoka, življenjska sopotnika, ki skupaj upravljata pekarno.
Ostala v rokah iste družine
Prodajalna je vse od svoje ustanovitve ostala v rokah iste družine, danes pa je včlanjena tudi v Slovensko deželno gospodarsko združenje. Vse kaže, da se bo družinska tradicija nadaljevala, saj je v pekarni že videti tudi predstavnico mlajše generacije.
Moški, po katerem se pekarna imenuje še danes, je bil Andrej Čok, javni delavec in ravnatelj na tržaški šoli Cirila in Metoda do leta 1930, ko so fašistične oblasti slovensko šolstvo v Italiji ukinile. “Po zaprtju je v trgovini pomagal ženi Zori, dokler ga niso po 2. tržaškem procesu zaprli v ječo. Umrl je v zaporu San Gimignano,” je razložila Jana.
Vodstvo trgovine je kmalu prevzela Janina babica Etka.
Njen mož, Zorin nečak, je izbral drugačno delovno pot in postal živinozdravnik, tako da je z upravljanjem pekarne uspešno nadaljevala Etka. Z njo sta Peter in Jana tudi fotografirana pred staro pečjo. “Peč je bila zgrajena leta 1927, do polovice devetdesetih let smo jo še imeli v pekarni,” je povedal Peter, medtem ko nam je razkazoval stare fotografije in dokumente, iz katerih je razvidno, da je v vojnih časih blizu trgovine tudi padla bomba. Pekarna se je k sreči rešila, le močan premik zraka ji je odnesel streho.
“Danes je pekarn veliko manj, zmanjšala se je poraba kruha, ki ga med drugim najdemo kjerkoli,” je dejala Jana. Pri Čoku pa pripravljajo in prodajajo tudi sladice.
Spečejo 30 različnih vrst kruha
Poleg tradicionalnih slaščic, kot so pince in potice, so v vitrinah čokoladne torte, košarice s kremo, sadni štruklji in krofi. Hlebec pa je vsekakor glavni junak pulta: vsak dan spečejo v pekarni približno trideset različnih vrst kruha, vozijo ga tudi do drugih trgovin. “Veliko je povpraševanja po raznih mokah: po pirovi, ajdovi, sirkovi,” je dejala Jana in pokazala na različne vreče, ki ležijo v skladišču.
Zanimalo nas je še, kako bodo pri Čoku praznovali rekordni jubilej. “Veselico bi priredili rade volje, zaradi teh covidnih razmer pa ne vemo še, kdaj,” je rekla Jana. “Morda naslednje poletje, če bo vse v redu.”