Po tržaškem “drugem tiru” prvi tovorni vlaki
V pristanišču Trst imajo znova svoj “drugi tir”. Po Bohinjski progi, ki je bila zadnjih šest let zaprta, so začeli voziti tovorni vlaki. Trst ima tako dva železniška izhoda iz pristanišča, kar je pomembna konkurenčna prednost.
TRST > Tovorni vlaki lahko torej do Opčin peljejo po daljši obalni progi z ovinkom pri Nabrežini, za njeno razbremenitev in reševanje ozkih grl pa je zdaj na voljo še avstro-ogrska alternativa, ki vodi s stare železniške postaje Sv. Andrej (Campo Marzio) v smeri proti Sloveniji, mimo Rocola, pri Lonjerju levo navzgor vse do Opčin. Njena obnova je stala devet milijonov evrov.
Tovorni kompoziciji, ki sta minule dni preskusili obnovljeno progo, sta potrebovali dve lokomotivi. Gre namreč za strm 14 kilometrski odsek z največjim naklonom približno 25 promilov (to je sicer podobno kot proga Koper-Divača, ki ima najvišji vzdolžni naklon 26 promilov).
Lani so v Trstu našteli 62 milijonov ton skupnega pretovora, od tega 43 milijonov ton predstavljajo tekoči tovori, predvsem nafta terminala Siot, ki iz pristanišča potuje po naftovodu.
Obnovljeni krak Bohinjske proge (italijansko Transalpina) ponekod poteka povsem blizu stanovanjskih blokov in hiš, zato bodo pri vožnjah veljale omejitve. Z odsekom upravlja Adriafer, ki je hčerinska družba Pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana, ki ga vodi Zeno D'Agostino. “Zdaj smo začeli že z novim projektom obnove starih železniških tirov na Tržaškem,” napoveduje D'Agostino. Poudarja predvsem logistične povezave s tovornim terminalom na Fernetičih.
Učinek koronavirusa: več tovora na tire
V pristaniški upravi pravijo, da v prvem trimesečju še niso občutili velikega vpliva pandemije, niti pri kontejnerjih ne. Marca so zabeležili celo porast tovora po železnici zaradi težav tovornjakov pri prehajanju meja. “Vlaganja v železnice nam danes dajejo kakšno dodatno možnost v primerjavi z drugimi pristanišči,” ugotavlja D'Agostino.
Trst v prvi evropski deseterici
Tržaškemu pristanišču se je po skupnem pretovoru uspelo prebiti na deveto mesto največjih evropskih pristanišč, kažejo zadnji objavljeni podatki Eurostata za leto 2018. Po pretovoru si sledijo: Rotterdam, Antwerpen, Hamburg, Amsterdam, Algeciras, Marseille, Le Havre, Valencia, Trst in Barcelona. V letu 2019 so v Trstu našteli 62 milijonov ton skupnega pretovora, od tega 43 milijonov ton predstavljajo tekoči tovori, predvsem nafta terminala Siot, ki iz pristanišča potuje po naftovodu.