Pakistanski begunec je postal kulturni posrednik
Ismail Swati, politični begunec iz Pakistana, bi lahko marsikaj povedal o tem, kaj pomeni zapustiti domovino in v drugi, tuji državi iskati boljšo prihodnost. Besede pa raje namenja drugim, rojakom in drugim migrantom, ki jih vsak dan z drugimi prostovoljci pričaka na Trgu Libertà pred tržaško železniško postajo.
TRST > Prestreči jih hočejo takoj po prihodu, saj so dolgo hodili po gozdovih, izmučeni in izmozgani v sebi skrivajo številne travme, pove.
V Trstu živi štiri leta, v Italijo je prispel pred šestimi leti. Skoraj takoj je začel delati kot kulturni posrednik v socialnih zadrugah, pred dvema letoma pa se je pridružil “solidarnostni družini” pred železniško postajo. “Položaj ni bil vedno tak. Še lani so selitve v druge dežele potekale redno. Zdaj pa morajo migranti zelo dolgo čakati, da dobijo streho nad glavo. Nekateri celo mesec ali več. Ta teden je na prostem prenočevalo približno sto migrantov, prejšnji teden pa jih je bilo 350,” je opisal in poudaril, da se spopadajo s popolno zmedo. Mnogi zaradi prenočevanja pod milim nebom zbolijo, širijo se garje, je še dodal. V glavnem sicer nimajo hujših zdravstvenih težav, še tako zdrav posameznik, ki v bistvu živi na ulici, pa prej ali slej popusti.
Swati pomaga pri posredovanju vseh ključnih informacij: kako vložiti prošnjo za azil, kje med čakanjem dobiti začasno pomoč in podobno, pa tudi pri preprostem sporazumevanju. Njegov materni jezik je paštunščina, ki jo govori približno 14 milijonov ljudi v Afganistanu in deloma Pakistanu. Vešč pa je tudi v urdujščini, ki je ravno tako pogost pogovorni jezik na trgu pred železniško postajo, je navedel. Urdujščina namreč ni le nacionalni jezik Pakistana, temveč tudi uradni jezik šestih zveznih držav Indije, tako da jo lahko v bistvu pojmujemo za splošni sporazumevalni jezik v južni Aziji, je zaključil Ismail Swati.
