Od krute zgodovine do lepih pravljic

Med približno 7500 razstavljavci, ki se vsako leto predstavijo na frankfurtskem knjižnem sejmu, bi moralo biti v teh dneh tudi Založništvo tržaškega tiska (ZTT), ki je svoj letošnji knjižni program pred dnevi predstavilo v Tržaškem knjižnem središču.

 Knjižni program založbe so v Tržaškem knjižnem središču predstavili (z leve) Ace Mermolja, Martina Kafol in Alina Carli.  Foto: fotodamj@n
Knjižni program založbe so v Tržaškem knjižnem središču predstavili (z leve) Ace Mermolja, Martina Kafol in Alina Carli.  Foto: fotodamj@n

TRST > Načrtovane predstavitve na frankfurtskem knjižnem sejmu je vsem prekrižal novi koronavirus in za založnike in avtorje verjetno največji praznik v letu preselil v virtualni svet.

Knjige ZTT so tako pristale na spletu, virtualni stojnici slovenske Javne agencije za knjigo (JAK), urednici Martina Kafol in Alina Carli pa sta minuli teden v Tržaškem knjižnem središču predstavili letošnji knjižni program in nekatere projekte, tudi tiste, ki jih pripravljajo za nemški knjižni trg: Slovenija bo namreč leta 2023 častna gostja frankfurtskega Buchmesse, kjer namerava tudi ZTT nagovoriti nemško govoreče bralce z nekaterimi svojimi uspešnejšimi knjigami. V ta namen so na razpisu JAK pridobili namenska sredstva za poskusne prevode v nemščino, na primer za z zlato hruško nagrajeno otroško knjigo Ljubo doma ali za vodnik po tržaškem Narodnem domu. S koroškima založbama Drava in Wieser pa sooblikujejo zbirko Slovenska biblioteka, v sklopu katere so že izšli ponatisi nekaterih v nemščino prevedenih klasikov, kakršna je Moje življenje Ivana Cankarja.

Katalog, ki ga je uredil in oblikoval Gabriel Milic, obljublja za vsakogar nekaj. Foto: FOTODAMJ@N

Glavno vodilo je mreženje

Sodelovanje s koroškimi kolegi, zlasti z neutrudnim Lojzetom Wieserjem, je prvo v vrsti sodelovanj, s pomočjo katerih želi tržaška založba postati bolj vidna in doseči nove bralce. “Mi pač nimamo Chiare Ferragni,” je uvodoma pokomentiral predsednik ZTT Ace Mermolja, nimajo pa niti nobene druge “influencerke” oziroma vplivnice, ki bi iz niča ustvarila globalni modni trend, da bi vsi “planili” po njihovih knjigah. Zato se povezujejo z drugimi založbami ter apelirajo na medije in javnost, da podpirajo male krajevne založbe.

ZTT je med soustanovitelji društva, ki združuje založnike iz Furlanije - Julijske krajine; prihodnji teden bo sodeloval na videmski Noči bralcev, v sklopu katere bo vsaka videmska knjigarna “posvojila” eno deželno založbo - v eni izmed izložb bodo tako tudi knjige ZTT. V sklopu istega društva je tržaška založba že sodelovala tudi na knjižnem sejmu v Tržiču, prihodnje leto pa naj bi se predstavila na torinskem Salonu knjige.

Udeležba na sejmih je nujna in koristna, saj je tako sčasoma založba bolj prisotna v očeh bralcev, sta prepričani urednici, ki lahko po novem računata tudi na pomoč mladega Gabriela Milica. Uredil in oblikoval je katalog knjižnih izdaj za leto 2020 Za vsakogar nekaj.

Prešeren v italijanščini

Knjiga, za katero si nadejajo, da bo našla pot na vsedržavno tržišče, je monumentalno, skoraj 500 strani obsežno delo tržaškega profesorja Mirana Košute, ki je poskrbel za italijanski prevod vseh pesmi Franceta Prešerna. Knjiga bo izšla v prihodnjih tednih, velika uspešnica zadnjih tednov pa je Tajna organizacija Borba 1927-1930Milana Pahorja. Delo je naletelo na izredno zanimanje bralcev, predstavitve si sledijo tako rekoč iz dneva v dan.

Uspešna sta bila tudi vodnik o Narodnem domu, ki je izšel v slovenski in italijanski različici, in priročnik Trajnice za pametne lenuhe, ki ni doživel prave predstavitve, je pa avtorica Jožica Golob Klančič jamstvo, da po njem sega vse več ljubiteljev vrtnarstva. Pravkar je v obeh jezikih izšel Tisti prvi korak: na poti v smeri srečeValterja Mahniča, ki bo v kratkem dočakal tudi digitalno in slabovidnim prilagojeno izdajo.

V prihodnjih mesecih bosta med bralce prišli še knjiga Dimitrija VolčičaTudi to je del zgodbe in zadnji del trilogije o prvi svetovni vojni izpod peresa Vilija Prinčiča Šterntal, zadnja postaja.

Nova zbirka rezijanskih pravljic

V sodelovanju z različnimi partnerji so pri ZTT poskrbeli za novo zbirko Rozajanske pravice: prvo, Dekle, ki je hotela rožico, je ilustrirala beneška ustvarjalka Luisa Tomasetig.

Alina Carli je spomnila, da je mladinska revija Galeb tudi letos med bralci, Galebov šolski dnevnik pa je prvič dobil še “nešolsko” različico za odrasle. Napovedala je, da bodo ob stoletnici rojstva Giannija Rodarija (1920-1980) poskrbeli za novo izdajo njegovih pravljic (v sedemdesetih letih jih je prevedla Evelina Umek), ki bodo opremljene z didaktičnimi nalogami.


Najbolj brano