Obnovili so ledenico, naravni zamrzovalnik
V dolini Glinščice, pri Dragi, si je mogoče ogledati obnovljeno ledenico. Za obnovo, ki je trajala od marca do avgusta lani, so odšteli 115.000 evrov, od katerih je šlo dobrih 90.000 za gradbena dela.
GLINŠČICA > Ledenice so v dolini Glinščice nastale sredi 19. stoletja kot posledica gospodarskega in demografskega razvoja Trsta. V mestno pristanišče so prihajale velike količine pokvarljive hrane, ki jo je bilo treba shraniti. Rešitev je bila v uporabi ledu. S proizvodnjo, hranjenjem in prodajo ledu so se na Krasu ukvarjali do prvega povojnega obdobja. V ta namen so uporabljali ledenice (jazere v tržaškem italijanskem narečju); gre za globoke zidane jaške, izkopane v bližini kalov, na posebej hladnih območjih, ki so bila primerna za tovrstno dejavnost.
Led, ki so ga pozimi odstranili iz kalov in naložili v bližnje ledenice, so nato v toplejšem obdobju prepeljali v Trst in prodali.
Boris Čok
strokovnjak za suhogradnjo
“Led, ki so ga skladiščili v ledenici, se je nekoč ohranjal celo do junija. Skladiščili so ga po slojih, vmes pa postavljali les, suho bukovo listje in slamo, ki so zagotavljali ustrezno nizko temperaturo.”
Sprva je bila v slabem stanju
Ledenico so obnovili v okviru projekta ENGREEN - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini Italija - Slovenija. Vsak partner v tem projektu - Park Škocjanske jame, Občina Dolina, Univerza na Primorskem, razvojna agencija GAL Venezia Orientale iz Portogruara - je ob zaključku projekta poskrbel za ogled vanj vključenih območij. In na dolinskem koncu je to obnovljena ledenica, kamor so se v soboto podali pohodniki, ki so si jo želeli ogledati.
Načrt obnove ledenice je izdelal tržaški arhitekt Fulvio Bigollo in ga na dvorišču gostilne v Dragi tudi predstavil. Na območju Drage je veliko ledenic, je pojasnil - izkopali so jih v krajih, kjer ni apnenca in je torej lažje seči v dno, hkrati pa je na območju veliko gline, ki zadržuje vodo. Obnovljena ledenica št. 10522 se nahaja ob priljubljeni pešpoti Vertikala Slovenskega planinskega društva Trst - premer odprtine znaša 6,5 metra, globoka pa je pet metrov. “Ko smo se lotili del, smo ugotovili, da je ledenica v slabem ohranitvenem stanju, saj se je kamenje, ki jo obdaja, ponekod porušilo na dno. Zid je bil navadno iz apnenca, v tem primeru je širok skoraj 100 centimetrov. Sestavljata ga dva sloja - zunanji, ki drenira vodo, ki odteka po pobočju, in notranji, ki je seveda tisti očesu prikupnejši,” je dejal.
Pri obnovi so se držali pravil suhogradnje - dela je nadziral Boris Čok, ki velja za največjega strokovnjaka za suhogradnjo na našem območju - in izkoristili statiko strukture, ki je stožčaste oblike. “Led, ki so ga skladiščili v ledenici, se je nekoč ohranjal celo do junija. Skladiščili so ga po slojih, vmes pa postavljali les, suho bukovo listje in slamo, ki so zagotavljali ustrezno nizko temperaturo.”
Bigollo je zaupal, da je šlo za prvi primer takega posega, tako da so se ga lotili z različnimi tehnikami, da bi le našli najprimernejšo. Med deli so dno analizirali z georadarsko napravo in na njem našli 160 puškinih nabojev, saj je bilo tam zraven med anglo-ameriško vojaško upravo urejeno strelišče.
Geometer Marino Benussi iz tržaškega podjetja Benussi & Tomasetti, ki je izvedlo dela, je potrdil, da ni šlo za gradbeni poseg, pač pa za željo po ohranitvi zgodovinske vrednosti ledenice. Z občinskim geometrom sta obiskala in temeljito preučila veliko ledenic tudi pri sosedih. “Veliko jih je imelo tudi kritino, toda v tem primeru ni dokumentacijskega gradiva, ki bi to dokazovalo, tako da se kritine nismo lotili,” je pojasnil in dodal, da so se med delom pojavile tudi težave, od logistične, saj ledenica sploh ni lahko dostopna, do varnostne, saj so debele korenine že močno načele stranice in dno.
Sara Sternad, Primorski dnevnik
