Nova plaža v Miljah: “Iz grde stvari se je rodilo nekaj lepega”

Kilometer obale, ki obsega 28 tisoč kvadratnih metrov, je po sanaciji in gradbenih posegih, ki so se nazadnje zavlekli še zaradi pandemije, končno vsem na voljo. To je prvi popolnoma prenovljen oziroma “ustvarjen” del obale na Tržaškem, nekako v koprskem slogu - v pričakovanju barkovljanskega nasipa, katerega ureditev je sicer še daleč.

“Z velikim zadovoljstvom in ganjenostjo vam danes predstavljam območje, za ureditev katerega se je že od leta 2007 boril moj predhodnik Nerio Nesladek, za njim pa sem vztrajala še jaz,” je povedala miljska županja Laura Marzi.

Na uresničitev projekta pa je ponosna miljska županja Laura Marzi. (FOTODAMJ@N)

Županji, ki, kot je znano, ne bo kandidatka leve sredine na letošnjih jesenskih občinskih volitvah, je tako ob izteku mandata le uspelo doseči ta težko pričakovani cilj. “To je darilo, ki smo ga želeli pokloniti: nov del obale, ki mu na Tržaškem ni para,” je povedala.

Obalno odlagališče

Nasip Acquario leži med rtom Na punti (italijansko Punta Olmi) in Tankim rtičem, ustvarili pa so ga gradbinci. Ob koncu 90. let so tja odvrgli gore odpadnega gradbenega materiala, ki se je zbiral med izkopavanji in gradnjo bližnjega turističnega naselja in marine Porto San Rocco. Na delu obale, ki so si ga gradbinci izbrali kot odlagališče, so se Miljčani dotlej sicer kopali, čeprav ni bila opremljena, ob cesti je bil le zidek. Leta 1998, ko je v Miljah županoval Roberto Dipiazza (v tržaško mestno hišo se je preselil tri leta pozneje, pred natanko dvajsetimi leti), se je začela gradnja turističnega naselja, vzporedno pa je nastajal nasip, na katerem - tako so si obetali načrtovalci in občinski upravitelji - naj bi pridobili prostor za udobno kopališče.

Po odprtju naselja Porto San Rocco leta 2000 pa so analize deželne okoljske agencije Arpa in tržaške univerze pokazale, da je teren miljskega nasipa onesnažen. Morje ni bilo onesnaženo, na kopnem pa naj bi bil stik z zemljo nevaren za zdravje- v primeru dotika, inhalacije ali požiranja. Leta 2003 je državno tožilstvo dalo zaseči nasip, čas se je nato ustavil za celih petnajst let. Dejanske odgovornosti za onesnaženje območja ni bilo mogoče pripisati nikomur, ker je podjetje, ki je izvajalo dela, šlo v stečaj, drugo pa je bilo oproščeno.

Luč na koncu tunela

Po dolgem in zapletenem postopku, ki je v okviru storitvene konference povezal številne institucije, so izvršnemu načrtu pred nekaj leti le prižgali zeleno luč in dela so se lahko začela. Projekt sanacije in preureditve obale je pripravil začasni konzorcij podjetij, v katerem so tržaško SQS, HMR iz Padove in Thetis iz Benetk.

Sledila je predaja delovišča bocenskemu podjetju E.MA.PRI.CE.

Oktobra 2019 so načrtovalci napovedali, da bodo novo obalo predali namenu že med poletjem 2020, toda nasipu Acquario ni usojeno, da bi se zadeve okoli njega razpletle enostavno. “Tisto jesen smo bili priča izrednim padavinam, ki so na hidrogeološko občutljivem območju popolnoma premočile teren, ta se je posušil šele naslednje poletje. Medtem pa je seveda prišlo do pandemije novega koronavirusa, ki je bolj kot drugo prekinila dobavo materialov. Tako se je vse skupaj zavleklo in smo zamudili še eno leto,” je povedal načrtovalec Andrea Guidolin, Miljčan, iz podjetja SQS.

Osem milijonov evrov

Sredstva za ureditev nasipa je v celoti namenila Dežela Furlanija - Julijska krajina, in sicer za časa deželne vlade Debore Serracchiani, znašala pa so osem milijonov evrov, je potrdila županja Laura Marzi in poudarila, da “smo, če odštejemo pandemijo, spoštovali roke in razpoložljiva sredstva”.

Guidolin je povedal, da je bila prva na vrsti seveda sanacija onesnaženega terena. Vse skupaj so pokrili z različnimi plastmi. Razložil je, da so na odpadni material nasuli gramoz, nad tega so namestili plastično membrano (polietilen visoke gostote HDPE), nad slednjo so postavili mrežo, nad mrežo pa različne pode: od drenažnih tal do vlaken, trave in peska. Edina težava z vsem tem je, da takega terena ni dovoljeno preluknjati, tako da v travo ne bo mogoče saditi dreves, pa niti zapičiti senčnikov.

Poleg omenjenega zahtevnega posega pa velja omeniti tudi skrb za vodne odtoke tamkajšnjega naseljenega pobočja. Gradbinci, ki so ob koncu 90. let ustvarili nasip, te skrbi niso imeli: več kot dvajset pritočnih odprtin so preprosto in nemarno zamašili. Kakšne posledice je imela prekinitev odtokov, ki so se s hriba iztekali v morje, dejansko ne moremo vedeti; tamkajšnje ozemlje je podvrženo zemeljskim plazovom. Ob ureditvi obale so načrtovalci poskrbeli tudi za to: namestili so osem cevi, ki varno dovajajo vodo s pobočja.

Od plaž do skate parka

Kilometer dolga obala ponuja danes dve kamniti plaži z dostopnimi stopnicami, široke zelenice (samo v prvi fazi bo prepovedano posedati po travi, da se zelena podlaga utrdi), tri kioske (dva bosta takoj odprta, tretji pa v kratkem), klopi za posedanje ob morju, 14 stranišč, pokrito strukturo z električno vodenimi elementi za prilagajanje sence, kolesarsko stezo in stojala, električno polnilnico, otroška igrala in otroško igrišče z mivko, igrišče za odbojko na mivki (to je v skladu s tekmovalnimi merili) ter skate park, ki ga je uredilo specializirano podjetje. Območje pa bo privlačno tudi za večerne sprehode ob morju, saj je podjetje Hera na številne nove drogove postavilo LED svetila. Poskrbljeno je tudi za varnost. Proti vandalskim dejanjem so namestili videonadzor, območje pa budno opazujejo varnostniki, medtem ko bodo na plažah dejavni reševalci iz vode.

Kopališče ima tudi skate park in igrišče za odbojko na mivki. (FOTODAMJ@N)

Na vsakem koncu nasipa je po eno plačljivo parkirišče za skupno okoli 170 parkirnih mest. Podjetje Trieste Trasporti pa bo predvidoma od te sobote do konca poletja zagotovilo brezplačno avtobusno povezavo med Trgom Alto adriatico (ob začetku Milj), kjer je parkiranje brezplačno, in Lazaretom, seveda z vmesnimi postajami.

“Za novo avtobusno postajo ob nasipu smo nekoliko razširili cestišče,” je na podrobnost, ki mogoča lažji pretok prometa, opozoril Guidolin. Županja je pojasnila, da so hoteli spodbuditi alternativne oblike mobilnosti, da cesta ne bi bila zasičena z vozili.

Kako naprej

Po mnenju županje se je celotno ozemlje na ta način turistično obogatilo. Sama srčno upa, da bo nova obala spodbudila turiste, naj se za nekaj dni ustavijo v Miljah. “Če bo tako, bom vesela,” je dejala in citirala krajane, ki so ji rekli, da se je “iz grde stvari rodilo nekaj lepega”.

V Miljah želijo vzpodbuditi zelene oblike mobilnosti. (FOTODAMJ@N)

Pred otvoritveno slovesnostjo, na kateri so občane poleg županje nagovorili načrtovalec, izvajalec del, predstavniki deželne vlade, agencije Arpa in agencije PromoturismoFVG, smo levosredinsko županjo, ki se poslavlja, vprašali, kaj čaka njenega naslednika, kdorkoli to bo (leva sredina se je odločila kandidirati sedanjega podžupana Francesca Bussanija). “Kar se tiče obalnega pasu, sta prihodnja izziva predvsem dva. Popolna preureditev obale med Sv. Rokom in t.i. pomolom na T ter uresničitev kolesarske in pešpoti, ki bo tudi prek nasipa Acquario vodila vse do meje pri Lazaretu in se tam priključila s slovenskim delom,” je odgovorila.

Da bodo Milje vse bolj atraktivne in človeku prijazne, kamor teži že nekaj let tudi koprska obala. Trst s tega vidika še zaostaja. Aljoša Fonda, Primorski dnevnik