Načrt za žičnico med Trstom in Krasom je “nedodelan in nestrokoven”

TRST > Tehnično nedodelan in brez znanstvene podlage je po mnenju odbora No Ovovia dokončni projekt žičniške povezave med Trstom in Krasom, ki ga je v preteklih dneh predstavila tržaška občina. Sosledje narisanih prikazov brez izmerjenih višin, brez izračunov pravih razdalj in informacij o materialih se nasprotnikom nove gradnje in vsem somišljenikom zdi prava žalitev “javne inteligence”, še zlasti tistih znanstvenikov in tehnikov, ki so s svojim strokovnim znanjem preučili vse posledice ureditve žičniške povezave na občutljivo območje. Občina je namreč v projekt zapisala, da “obstaja manjša skupina ljudi, ki z vnemo, a brez pravih znanstvenih dokazov nasprotuje gradnji”.

Inženirji, geologi in drugi izvedenci, ki so že večkrat dokazali, da so izračuni občine pri načrtovanju prevoza zgrešeni, so vzeli sedaj v roke omenjeni načrt in tudi tokrat z znanstvenim pristopom opozorili na številne napake, pomanjkljivosti in protislovja.

Do danes so v načrtovanje vložili več kot 1,2 milijona evrov

Načrt za tržaško žičnico je leta 2021 pripravila Občina Trst in ga nato z italijansko vlado predstavila v Bruslju kot primer trajnostnega mestnega prevoza. Vlada je žičnico vključila v seznam projektov strateškega pomena glede na njen pozitiven vpliv na okolje in mobilnost. S tovrstnimi utemeljitvami je projekt prejel financiranje v višini 62 milijonov evrov iz evropskega sklada NOO.

Denar se bo v občinske blagajne prelil v celoti, samo če bodo dela zaključena do konca leta 2026 (če ne bodo roka medtem podaljšali). A evropska časovnica je strožja od italijanske in vsaka zamuda lahko občino, beri občane, drago stane.

Do februarja letos je tržaška občina potrosila več kot milijon 200 tisoč evrov za načrtovanje žičniške povezave med tržaškim Starim pristaniščem in Opčinami. Strošek je sicer delno vključen v druge evropske projekte in ne bremeni v celoti občinskih blagajn, saj so odborniki marsikaj vrinili v projekt Civitas portis iz evropskega programa Horizon 2020, ki vključuje pet evropskih pristanišč, med katerimi je tudi Trst. Občinski tehnični uradi so takrat izdelali Urbani načrt za trajnostno mobilnost PUMS, kjer pa žičnice od začetka ni bilo. Kljub temu kaže, da je polovica omenjene vsote prišla prav iz tega načrta oziroma iz programa Horizon 2020.

Po podatkih, ki so nam jih posredovali predstavniki odbora nasprotnikov žičniške povezave (so pa vsem pri roki, saj gre za javne dokumente), je med večjimi stroški, ki jih je doslej občina imela, projekt za postajo žičnice. Izdelala ga je pisarna znanega italijanskega arhitekta Massimiliana Fuksasa in zanj prejela 138.500 evrov. Načrt ni bil po godu deželnemu Zavodu za zaščito kulturne dediščine in ga v dokončnem projektu ni več. Je zato denar izgubljen?

Odgovor smo iskali pri pristojnem občinskem odborniku, ki pa se na pisni in telefonski poziv ni želel odzvati.

Druge večje vsote so namenili na primer urbanističnim in okoljskim poročilom, ki so potrebna pri spremembi občinskega prostorskega načrta, za spremembo projekta in tehnično-ekonomsko ocenjevanje projekta. VAL

“Že samo podatek, ki ga navaja občina, da se bo količina emisij CO2 zmanjšala za 48,3 odstotka, ni resnična. Saj, če bi res bilo tako, bi z dvema žičnicama skoraj izničili količino CO2 v zraku,” je opozoril Maurizio Fermeglia, bivši rektor in profesor na tržaški univerzi, ki je sicer aktiven član okoljevarstvene organizacije WWF. Opozoril je na več netočnosti, med drugim na del projekta, v katerem se navaja vpliv burje na delovanje žičnice in “je napačno označena smer vetra. Vsi vedo, da piha s severa oziroma severovzhoda.”

Kako s tržaško blagajno?

“Očitajo nam, da ne upoštevamo ekonomskega pomena, ki ga ima projekt za mesto, a med podjetji, ki so se podpisala pod njim, je le eno tržaško. Gre namreč za zelo specifično področje, s katerim se v Italiji in na svetu ukvarja peščica podjetij,” je povedal glasnik odbora William Starc. Občina sicer predvideva, da bo v prenovljeno Staro pristanišče stopilo več kot 20 tisoč obiskovalcev na dan in je v nov projekt vključila točko “project financing”, kar po mnenju odbora pomeni, da namerava na območju predlagati druge, še neznane investicije. “Drugače bi si težko zamislili, da bo toliko ljudi dnevno prihajalo na območje in se peljalo z žičnico,” je dodal Starc.

Maurizio Fermeglia

bivši rektor in profesor na tržaški univerzi

“Že samo podatek, ki ga navaja občina, da se bo količina emisij CO2 zmanjšala za 48,3 odstotka, ni resničen. Saj če bi res bilo tako, bi z dvema žičnicama skoraj izničili količino CO2 v zraku.”

Vsaka kabina naj bi pot med Barkovljami in Krasom prevozila v šestih minutah: podatek so v projekt vpisali brez tehničnih ocenjevanj ali znanstvene podlage, so spet opozorili. “Da bi bil vključen v državni načrt NOO, so projekt opravičili z razredčenjem prometa iz severnega vhoda v mesto, a če bo res tak naval obiskovalcev, se bodo ljudje pripeljali tudi iz južnega vhoda, iz Istre, na primer. Premiki, ki jih predvidevajo, so povsem teoretični in osnovani na vsebini, ki še ne obstaja, to je na številu potencialnih obiskovalcev Starega pristanišča,” je pojasnil Starc in poudaril, da člane odbora skrbi, kako občina uporablja javni denar.

Kje je “zelena” streha?

A ne le denar. Nasprotnike skrbi tudi okolje. V zadnjem načrtu na primer ni več postaje arhitekta Massimiliana Fuksasa. Čeprav ni zadovoljevala zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine FJK, je na strehi imela svojo sončno elektrarno, saj zakon (Iso 14.000) jasno navaja, da morajo biti novi projekti trajnostni in energetsko samozadostni. “Na dokončnem projektu so strehe zelene, ker so jih pobarvali, fotovoltaičnih panojev ni videti.”

Dovoljena izjema, ki to ni

“Občina je zapisala, da je bil projekt za žičnico pri ocenjevanju vpliva na okolje odobren kot izjema. Je namreč v nasprotju z zakonom, ki pravi, da se na zaščitenem območju Natura 2000 ne sme graditi žičnic. A to ne drži. Zavod za zaščito kulturne dediščine je samo potrdil, da lahko načrtovalci, da bi sploh prišlo do dovolitve izjeme, pripravijo nove načrte objektov oz. prostorov, ki bi v celoti nadomestili uničeno okolje, ali pa predlagajo drug projekt,” je povedal nekdanji direktor deželnega urada za zaščitena območja Franco Musi.

Premajhne kabine in prevelik tramvaj

Nasprotniki žičniške povezave so s številnimi ugovori očitali občini, da je v projektu površno predstavila infrastrukturo, ki bo resneje vplivala na življenje Tržačanov. Da želi javnost prepričati z neresničnim prikazom, so zatrdili pri skoraj vsakem računalniškem prikazu, ki ga je občina predstavila. Velikosti kabin, ki letijo nad glavami ljudi, niso realne. Nikjer ni tehničnih podatkov nadmorske višine ne drugih informacij. Tramvaj, zarisan namesto kabin, je že na prvi pogled prevelik za okolje, kabina žičnice pa je bistveno manjša: a kabina mora biti enako visoka kot tramvaj, da se v njej lahko pelje človek.

Verodostojnost občine se je po mnenju odbora zamajala večkrat, nazadnje prav pred dnevi v televizijski oddaji Ring na kanalu Telequattro, ko je občinski inženir Giulio Bernetti, odgovoren za projekt, izjavil, da bo žičnica vplivala le na 1,5 hektarja gozda Bovedo, kar pa naj bi bilo zanemarljivo, “če pa ima gozd 121 tisoč hektarjev”. Celotna Tržaška ima okrog 21.200 hektarjev, opozarjajo nasprotniki. Med oddajo inženir tudi ni vedel povedati, koliko nosilnih stebrov naj bi postavili od Trsta, mimo Barkovelj, do Opčin.