Na slovesnostih v Italiji o pomenu ohranjanja spomina na fojbe in eksodus

RIM, BAZOVICA > Današnji dan spomina na fojbe in eksodus po Italiji zaznamujejo s številnimi prireditvami, med katerimi sta bili osrednji v spodnjem domu parlamenta v Rimu in ob fojbi v Bazovici blizu Trsta.

Slovesnosti v poslanski zbornici so se med drugim udeležili italijanski predsednik Sergio Mattarella, premierka Giorgia Meloni, predsednika obeh domov parlamenta Lorenzo Fontana in Ignazio La Russa ter predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.

Vprašanje fojb in eksodusa danes ni več tabu tema

Zgodovinski oris dogajanja je na slovesnosti v Rimu podal italijanski zgodovinar Gianni Oliva. Ta je po poročanju Primorskega dnevnika poudaril, da se o tragediji povojnih pobojev in odhoda italijanskega prebivalstva iz Istre in Dalmacije dolgo ni govorilo, saj ni bilo želje po spominu na poraz Italije v drugi svetovni vojni, prebivalstvo pa je plačalo ceno za vojno, ki jo je fašistična Italija vodila skupaj z nacistično Nemčijo. Vprašanje fojb in eksodusa danes ni več tabu tema, spomin pa gre obnavljati v duhu, ki je preveval Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici, se pravi ne s ciljem gojiti zamero, ampak da se skuša razumeti takratna dogajanja, še meni zgodovinar.

"Italija nikoli več ne bo dopustila, da bi se ta zgodovina izkrivljala, zanikala ali izbrisala," pa je ob dnevu spomina, ki ga v Italiji obeležujejo od leta 2005, na družbenem omrežju X poudarila Meloni.

Podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini je na slovesnosti ob fojbi v Bazovici izpostavil vlogo države pri ohranjanju spomina na povojne poboje in izgon Italijanov iz Istre in Dalmacije ter pozval k spoštovanju teh dogodkov kot dela skupnega zgodovinskega spomina. Predsednik dežele Furlanija - Julijska krajina Massimiliano Fedriga pa je po poročanju italijanske agencije Ansa dejal, da sta spominjanje in prikazovanje zgodovinske resnice ključna za prihodnost v smislu sobivanja in sprave.

Več ljudi kot običajno v Bazovici

V Bazovici se je sicer po pisanju Primorskega dnevnika letos zbralo več ljudi kot ponavadi.

Mednarodna mreža antifašistov pa je opozorila, da je dan spomina v Italiji postal primer nevarne in sistematične zgodovinske revizije, v kateri se selektivni zgodovinski spomin uporablja kot politično orodje in ne kot iskreno in verodostojno soočanje s preteklostjo.

"Nesprejemljivo je, da se danes antifašistični upor kriminalizira, fašistične zločine pa potiska na rob ali jih relativizira," so opozorili v sporočilu za javnost. Poudarili so, da taka politika spomina ni namenjena spravi, temveč rehabilitaciji fašizma in ustvarjanju lažne simetrije med okupatorjem in žrtvijo. Izpostavili so, da brez obsodbe fašizma in nacizma ni verodostojnega spomina, brez zgodovinske celovitosti pa ni pravičnosti, kar je še posebej pomembno v času, ko se po Evropi in svetu znova širijo fašistična ideologija, populizmi in avtoritarni režimi.