Kraški kamen in zelenje sredi Trsta

TRST > Skulptura, ki bo zaživela na mestu, kjer je do nedavnega stala dvorana Tripcovich, je približno pet metrov visok kamnit monolit iz dveh kosov. Na njem in okoli njega bo poganjalo kraško rastlinje, tudi žajbelj in ruj. Za bujno rast zelenja bo poskrbelo pršenje vode, ki bo obiskovalce opozarjalo na prisotnost podzemnega potoka Ključ, ki se v morje izliva prav na tem mestu.

Maksimilijanovo oko

Košček kraške krajine sredi mesta si je zamislil nemški arhitekt Andreas Kipar, ki je navdih črpal v Miramarskem parku, v kamniti skali, ki samostojno stoji pod stenami, ki ločijo morje in stezo, ki vodi v grad. Prav zato je instalacijo na trgu poimenoval Maksimilijanovo oko, po nadvojvodi Maksimilijanu, ki je dal postaviti Miramarski grad in park okoli njega in ki je slovel po tem, da je bil tudi botanik. Nedavno je predstavil podrobnosti idejnega načrt. V družbi župana Roberta Dipiazze, pristojne za naložbe Elise Lodi in deželnega odbornika Pierpaola Robertija, ki je zaslužen za financiranje tega projekta, je nemški krajinski strokovnjak utemeljil svojo zamisel. “Ureditve tega prostora sem se lotil z idejo, da je vsak kraj nekaj specifičnega in edinstvenega. Trg bo s kraškimi elementi in kraško skalo dobil novo razsežnost, njegova površina bo ovrednotila nepremičninsko arhitekturo, ki obdaja prostor. V kraj bomo vnesli mikro krajino, ki se zgleduje po Krasu in po biotski raznovrstnosti Miramarskega parka,” je z navdušenjem predstavljal svojo idejo nemški arhitekt. Dinamična in nenehno spreminjajoča se kamnita skulptura se bo sočasno ozirala v prihodnost in preteklost. Projekt je Kipar poimenoval Pasaža svobode, ki ponazarja proces odpiranja urbanega prostora.

Kot oaza sredi puščave

Osrednji del trga bo torej kamnit monolit, ki bo sestavljen iz dveh delov, med njima pa bo majhna odprtina, skozi katero bo pronicala svetloba. Nemški arhitekt si je v kamnolomih že začeli ogledovati primerne skale, nekaj zanimivih so opazili v kamnolomu v Repnu. Okoli skalnate skulpture, ki bo podobna, tako Kipar, oazi sredi puščave ali otoku sredi oceana, bodo posadili lokalno rastlinje, ki je vsega hudega vajeno, tudi močnih sunkov burje. Drevesa, ki trenutno obdajajo prazno območje, bodo obdržali. Rastlinsko in kamnito oazo bodo obdali z nizkim betonskim podpornim zidkom. Na njem bo mogoče posedati in čakati avtobuse, vlake ali pa samo opazovati monumentalne vhode v Staro pristanišče, je povedal Andreas Kipar.

Poudaril je, da gre v tej fazi šele za idejni projekt. Pred pripravo izvedbenega načrta bo ideja romala še v občinski odbor, o njej pa bodo razpravljale tudi javne ustanove. Deželni odbornik Pierpaolo Roberti je poudaril, da je v interesu Dežele FJK, ki namerava vse pisarne v roku desetih let preseliti v Staro pristanišče, da se površine pred vhodom lepo uredijo. Deželna vlada je decembra lani iz proračuna temu projektu namenila 2,7 milijona evrov, ki jih bo lahko Občina Trst porabila v tem letu in ne na daljši rok, kar običajno velja za deželne transferje. Tržaški župan Roberto Dipiazza je ponovil, kako se je zavzemal za rušenje dvorane Tripcovich: “S tem, ko smo stavbo porušili, smo območju dali novo vrednost. Vse palače okoli trga so zasijale v novi luči. Ko bo Kiparjev projekt uresničen, bodo obiskovalci tega območja imeli občutek, da so z eno nogo v mestu, z drugo pa v naravi.”