Kdo bo izbranec na predsedniškem konklavu
Ne bo se sicer valil bel dim kot iz Sikstinske kapele, ampak izbiranje novega predsednika v Rimu v marsičem spominja na znameniti kardinalski konklave. 1008 elektorjev se je včeraj zbralo v italijanski prestolnici in začel se je veliki medijski dogodek, letos začinjen še s posebnostmi epidemije.
RIM > Napovedi in domneve se med volitvami predsednika spreminjajo zelo hitro. Silvio Berlusconi je konec prejšnjega tedna oznanil svoj izstop iz tekme in tako se je izpod žarometov umaknilo najbolj razvpito ime. Ampak prihajajo vedno nova. Na dinamičnem italijanskem notranjepolitičnem parketu, ki ga tradicionalno zaznamujejo množica strank ter krhka, spreminjajoča se zavezništva, je najti kandidata, ki vsaj približno zadovolji vsaj šibko večino, prava diplomatska umetnost.
Glasovanje otežuje covid
V Italiji predsednika republike, ki ima sedemletni mandat, ne volijo neposredno volivci, ampak ga izvoli poseben volilni kolegij. Sestavljajo ga poslanci spodnjega doma italijanskega parlamenta, člani senata in delegati 20 italijanskih dežel.
Bi lahko bila izvoljena ženska?
Med kandidati za najvišjo protokolarno funkcijo v Italiji so se v zadnjih dneh pojavljala tudi ženska imena. Povojna Italija je doslej imela 12 predsednikov, vsi so bili moški.
V prvih treh krogih glasovanja kandidat, ki mora biti starejši od 50 let, potrebuje dvotretjinsko večino, zatem pa se zahteve znižajo; potrebna bo zgolj absolutna večina. Običajno je, da se politične stranke o imenu zedinijo šele po tretjem krogu.
Zaradi pandemije covida-19 in z njo povezanih ukrepov glasovanje teče precej počasneje kot običajno. Elektorji, ki so v karanteni, iz varnostnih razlogov glasujejo kar na parkirišču pred stavbo senata.
Brez izvršne oblasti, a z velikim ugledom
Stranke so predlagale precej kandidatov, a še nihče ne uživa prepričljive večine. Levosredinski elektorji so včeraj popoldne sporočili, da bodo oddali “bele”, torej prazne glasovnice. Medtem pa potekajo številna dvostranska srečanja, za mizo sedajo tudi tradicionalni politični nasprotniki.
Teoretično bi največ podpore lahko dobil sedanji premier in nekdanji šef Evropske centralne banke Mario Draghi. A bi njegova izvolitev povzročila vladno krizo. In ker gre Draghiju na mestu premierja dobro, mnogi menijo, da bi bilo bolje, če tam ostane. Časopis The Economist je komentiral, da bi bila izvolitev Draghija slaba za Italijo in za Evropo.
Za nov mandat bi se sicer lahko potegoval tudi Sergio Mattarella, a je 80-letni predsednik že večkrat jasno nakazal, da tega ne namerava storiti. V skladu z italijansko ustavo ima predsednik države predvsem protokolarno vlogo. A v zadnjih letih se njegova vloga v italijanski politiki vse bolj krepi. Mattarella je tako že nekajkrat uspešno odigral vlogo razsodnika v italijanski politiki.
Kdo bo predsednik, je lahko pomembno tudi za slovensko-italijanske odnose ter za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Mattarella bo vsekakor ostal v spominu po obisku v Bazovici ter podpori skupnemu goriškemu projektu Evropske prestolnice kulture. Za njegovo vlogo pri gradnji sosedskega sožitja so se mu že zahvalili iz Slovenske kulturno gospodarske zveze. sta, vh
