“Italijani v Kopru niso isti kot Italijani v Caracasu”

Italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem nova zakonodajna uredba o podeljevanju državljanstva, ki jo je vlada Giorgie Meloni poslala v parlamentarno presojo, navdaja z zaskrbljenostjo, da bodo njeni pripadniki oškodovani.

RIM, TRST > Nova italijanska zakonodaja o podeljevanju državljanstva ni naklonjena Italijanom v Sloveniji in na Hrvaškem. Vladna uredba, ki jo je sprejel ministrski svet, namreč korenito spreminja pravico do državljanstva in dejansko Italijane v Istri postavlja na raven Italijanov, ki živijo na tujem. Ukrep mora v roku dveh mesecev potrditi parlament. V manjšini upajo, da ga bodo poslanci in senatorji spremenili ter Italijane v sosednjih državah obravnavali kot pripadnike manjšinske in ne izseljenske skupnosti.

Vzrok so vse bolj razširjene zlorabe

Vlada Giorgie Meloni se je za nova strožja pravila odločila zaradi vse bolj razširjenih zlorab pri pridobivanju državljanstva, posebno v Latinski Ameriki, točneje v Argentini. Italijansko skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem moti, da bi po novem imeli pravico do državljanstva le potomci v Italiji rojenih prednikov ali tistih, ki so tam živeli vsaj dve leti.

Stefano Lusa

Radio Koper Capodistria

“Mi se vztrajno borimo za celovito priznanje naše avtohtonosti, sedaj pa nas hoče nekdo v Rimu vzporejati z Italijani, ki živijo v tujini. Kot da med Caracasom in Koprom ne bi bilo razlik.”

Velika večina pripadnikov manjšine je namreč rojena v Sloveniji in na Hrvaškem oziroma v Jugoslaviji. Tako, kot če bi se Slovenija čez noč odločila za podeljevanje državljanstva le v zamejstvu živečim Slovencem, katerih predniki so rojeni v Sloveniji ali nekdanji Jugoslaviji.

Predstavnike italijanske manjšine je vladna uredba neprijetno presenetila, vsi pa so prepričani, da se da zaplet še primerno rešiti. Za to se z deželnim odbornikom Pierpaolom Robertijem zavzema tudi Dežela FJK. Pomisleki nad vladnim sklepom prihajajo iz vrst Lige, medtem ko je Demokratska stranka v parlamentu že vložila vrsto popravkov. V manjšini so sicer prepričani, da je vlada ravnala nepremišljeno in da se je za takšen ukrep odločil kak “nadebudni ministrski funkcionar”.

Italijansko skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem moti, da bi po novem imeli pravico do državljanstva le potomci v Italiji rojenih prednikov ali tistih, ki so tam živeli vsaj dve leti.

Italijanska unija (UI), krovna manjšinska organizacija, se je že aktivirala v Rimu, kjer računa na pomoč zunanjega ministra Antonia Tajanija. “Mi nismo izseljenci, temveč pripadniki edine avtohtone italijanske skupnosti zunaj matične države,” je bilo slišati na nedavni skupščini UI v Kopru.

Prožna zakonska pravila

Italija je med evropskimi državami najbrž tista z najbolj prožnimi pravili za podeljevanje državljanstev (t. i. dvojno državljanstvo), res pa je tudi, da je država z velikim številom izseljencev oziroma njihovih potomcev po svetu. V italijanskem parlamentu sedijo tudi senatorji in poslanci, zastopniki izseljencev, kar se dogaja denimo tudi v hrvaškem saboru. Slovenija tega nima, pač pa ima sodobno zakonodajo za podeljevanje državljanstva zamejcem in izseljencem.

Italijani v Istri in na Reki si za dvojno državljanstvo prizadevajo vse od osamosvojitve Slovenije in Hrvaške, Italija pa je zadevo uzakonila šele leta 2006. Vzporedno s tem so tudi uredili položaj istrskih beguncev ter njihovih potomcev. Vladna uredba postavlja pod vprašaj tudi njihov položaj.

“Mi se vztrajno borimo za celovito priznanje naše avtohtonosti, sedaj pa nas hoče nekdo v Rimu vzporejati z Italijani, ki živijo v tujini. Kot da med Caracasom in Koprom ne bi bilo razlik,” grenko ugotavlja novinar Radia Capodistria Stefano Lusa.

---