“Goriški model bi lahko kopirali tudi v Trstu”
Zahteva po uporabi slovenskega jezika v občinskem svetu in po doslednejšem nudenju administrativnih storitev Občine Trst v slovenščini tudi po spletu je bila ena od tem druge seje tržaškega občinskega sveta v četrtem mandatu župana Roberta Dipiazze.
TRST > Trije slovenski svetniki Demokratske stranke, Valentina Repini, Štefan Čok in Stefano Ukmar, so se odločili, da sprenevedavega odnosa do slovenščine v tem mandatu ne bodo mirno prenašali. S svojimi nastopi, na katerih so uporabili tudi nekaj slovenskih besed, so želeli opozoriti, da je morda čas že zrel, da bi lahko bila slovenščina enakopravna italijanščini. Sodobna jezikovna situacija po njihovem mnenju zahteva premišljeno in dejavno jezikovno politiko, ki bi upoštevala zgodovinske danosti in tradicijo.
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta, na kateri so razpravljali o programskem dokumentu župana Roberta Dipiazze, je Valentina Repini spomin na preminulo kulturno delavko Lojzko Primossi počastila tudi v slovenščini.
Čas je, da slovenščina pride tudi v dvorano občinskega sveta
Ukmar je v svojem nastopu izpostavil potrebo, da bi v 21. stoletju slovenščina lahko prišla tudi v dvorano občinskega sveta. S tem se je strinjal tudi Čok, ki je izpostavil tudi pomanjkljivo izvajanje spletnih storitev v slovenščini. Kot je opozoril Čok, so med pandemijo veliko večino storitev preselili na splet, a brez slovenskega prevoda.
Slovenske mestne svetnike smo vprašali, če nameravajo vložiti formalno prošnjo za uporabo slovenščine na sejah mestnega sveta. Valentina Repini je pojasnila, da se še niso odločili, ali bodo zadevo formalizirali. “O tem moramo še natančno govoriti. Vemo, da je kolegom v Gorici z županom Ettorejem Romolijem uspelo doseči dogovor o uporabi slovenskega jezika, ne da bi jim bilo treba spremeniti pravilnik. Njihov model bi lahko kopirali v Trstu,” je dejala Repinijeva, ki ji uporaba slovenščine v mestnem svetu predstavlja predvsem simbolno vrednoto.
Štefan Čok je prepričan, da bi morala biti jezikovna politika javne uprave bolj fleksibilna. “Med pandemijo so se vse storitve preselile na splet. A na žalost slovenski govorci storitev nimajo v slovenščini. Prav se mi zdi, da svetniki opozorimo tudi na ta problem,” je dejal.
Stefano Ukmar je podobnega mnenja. Vlagati zahtevo po spremembi pravilnika o delovanju mestnega sveta se mu v tej fazi zdi preuranjeno, saj se zaveda, da bi bil ves napor zaman, ker bi v občinskem svetu mestni svetniki desnosredinske koalicije glasovali proti. Zdi se mu pa prav, da se opozarja na ta problem in se na ta način v mestnem svetu ozavešča o pomenu spoštovanja kulturne raznolikosti.
S spremembo pravilnika potreba po prevajalski službi
Proti kulturni raznolikosti nimata nič niti župan Roberto Dipiazza niti predsednik občinskega sveta Francesco Panteca. Oba sta dejala, da ju uporaba slovenščine v občinskem svetu v komemorativne namene nikakor ne moti in da za to ni potrebna niti prošnja. Drugače pa je z uporabo slovenščine med sejami. “Zakon tega ne predvideva. Sprememba pravilnika vsekakor ni enostavna. Če bi do tega prišlo, bi potrebovali tudi prevajalsko službo.
“Seveda bi to uredili, če bi bilo treba, a iz izkušenj v deželnem svetu vam povem, da so se tudi slovenski svetniki redko posluževali prevajalske službe,” je dejal župan Dipiazza.
Sanela Čoralič, Primorski dnevnik