FOTO: Šov, na katerega se splača počakati
Plamenci so že vrsto let redni gostje gradeške lagune. S svojo eleganco in roza obarvanim perjem so privlačni modeli za fotografe. V naravnem rezervatu Valle Cavanata nedaleč od Gradeža jih je v svoj objektiv pred dnevi ujel ljubiteljski naravoslovni fotograf Primož Majhen iz Ankarana.
VALLE CAVANATA > “V naravni rezervat Valle Cavanata sem prišel ob sončnem vzhodu, nekaj po sedmi uri. Že po poti sem razmišljal, kje se bodo tokrat prebujali. Ali bo to nekaj deset ali nekaj sto metrov od poti, ki vodi ob laguni in od koder jih najlažje fotografiram,” je Primož Majhen opisal svoja jutranja pričakovanja.
Več minut so plesali nad laguno
Ko je ugotovil, da se jata plamencev - kakih 200 ali 300 jih je bilo - zadržuje na drugi strani lagune, se je lotil drugih motivov, po daljšem premoru pa se je vrnil na prežo za plamenci. Že 15 minut zatem, ko je pripravil fotoaparat, se je začel šov ...
“Najprej prvi nekaj frfota, pa drugi, za njim tretji, in počasi v nekaj sekundah cela jata poleti in začne krožiti nad laguno. In to traja dolgih nekaj minut. Za to se je splačalo čakati cel dan,” je zadovoljen fotograf, ki zanimive posnetke pernatih pa tudi drugih prebivalcev naravnih rezervatov pogosto objavlja na svojem facebook profilu.
Gnezdijo v beneški laguni, hranijo se v gradeški in maranski
Več o lastnostih in navadah teh ptic nam je povedal Domen Stanič, varstveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: “Zadržujejo se predvsem v polslanih lagunah ali solinah, kjer se hranijo z majhnimi rakci.Od tod tudi njihova značilna roza barva. V Sloveniji jih je včasih opaziti v Sečoveljskih solinah, redko tudi pri nas v Škocjanskem zatoku, kjer je trenutno prisoten en osebek. Sicer pa so bolj tipični za severnojadranske obale na italijanski strani. Njihovo najbližje gnezdišče je v beneški laguni, v zadnjih letih pa je ta populacija vidna tudi v naravnem rezervatu Valle Cavanata ter drugih delih gradeške in maranske lagune, kamor se pridejo hranit v jatah, ki štejejo tudi do tisoč osebkov. Gre za tipično sredozemsko vrsto, ki pa se zaradi milejših zim, ki jih prinašajo klimatske spremembe, vse bolj širijo proti severu. V Furlaniji Julijski krajini bi lahko že v naslednjih letih začeli gnezditi in se stalno naselili, najverjetneje jih bomo vse pogosteje opažali tudi pri nas v Sloveniji.”
