Na Hrvaškem prvič sprejeli učni načrt za slovenski jezik
Hrvaško ministrstvo za izobraževanje je konec avgusta prvič doslej sprejelo učni načrt za učenje slovenskega jezika in kulture na hrvaških šolah. Predstavniki slovenske skupnosti menijo, da bo prispeval k izboljšanju položaja Slovencev na Hrvaškem, učenci pa lahko v prihodnjih letih pričakujejo tudi učbenik za učenje slovenščine.
ZAGREB > Čeprav je slovenščina v nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Hrvaškem prisotna že več kot 15 let, je hrvaško ministrstvo za znanost, izobraževanje in mlade šele konec avgusta prvič sprejelo učni načrt za predmet Slovenski jezik in kultura v osnovnih in srednjih šolah. Večina drugih narodnih manjšin na Hrvaškem učni načrt za svoj materni jezik že ima.
Predmet vključuje slovenski jezik, književnost, zgodovino, geografijo ter glasbeno in likovno kulturo in je namenjen otrokom slovenske manjšine, tistim s slovenskimi predniki in vsem, ki želijo spoznati jezik in kulturo.
Slovenci so ena od 22 uradno priznanih narodnih manjšin na Hrvaškem. Po popisu iz leta 2021 jih je bilo 7729, od tega jih je 7620 kot materni jezik navedlo slovenščino.
Cilji učnega načrta so razvijanje sposobnosti pisne in ustne komunikacije v slovenščini, bralne pismenosti, poznavanja kulturne dediščine in razlik med slovenskim in hrvaškim jezikom. Prav tako spodbuja strpnost, sprejemanje kulturnih razlik in povezovanje hrvaško-slovenskih odnosov.
"Učenje slovenskega jezika se je na Hrvaškem izvajalo tudi brez uradno prenovljenega učnega načrta, a je zdaj vse bolj zakonsko urejeno. Mogoče to ni velik korak, je pa dodana vrednost pri priznavanju slovenskega jezika kot manjšinskega jezika na Hrvaškem," je izpostavila raziskovalka s slovenskega Inštituta za narodnostna vprašanja Barbara Riman.
Pouk slovenskega jezika ni izbirni predmet, temveč se obravnava kot drugi materni jezik, skupine učencev pa so izrazito heterogene - od popolnih začetnikov do tistih, ki imajo delno predznanje. Večina učencev slovenščine doma ne govori aktivno, zato je cilj pouka ohranjanje jezika, kulture in identitete, pa tudi priprava za nadaljnje šolanje v Sloveniji ali zaposlitev.
Učni načrt po njenih besedah daje manjšini dodatno pravno in sistemsko zaščito, s tem, ko je postal uradni del šolskega sistema, pa prinaša tudi bolj strukturirane cilje, standarde znanja in učne rezultate.
Na podlagi učnega načrta lahko slovenska skupnost začne pripravljati tudi učbenik in druga didaktična gradiva, ki bodo za učence brezplačna.
Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolić Vupora je pojasnila, da si učiteljice oz. učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem trenutno sami izposojajo gradivo za učenje slovenskega jezika iz drugih zamejskih držav, a da "ni enako biti Slovenec v Italiji ali na Madžarskem, kjer je popolnoma drugačen jezik".