Mostovi kot povezovalna nit čezmejne kulture in inženirske stroke
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so v središče postavili mostove - tiste resnične, zgrajene iz jekla, betona in znanja, ter simbolne, ki gradijo skupno kulturno in strokovno prihodnost goriške in čezmejne regije.
GORICA > Mednarodna konferenca z naslovom Mostovi na Soči: Razmislek o današnjem oblikovanju mostov je povezala ugledne inženirje, arhitekte in druge strokovnjake, ki so govorili o sodobnem načrtovanju mostov, njihovi konstrukciji, vzdrževanju in simbolnem pomenu v prostoru, ki ga reka Soča ne ločuje, temveč povezuje.
Dogodek je nadaljevanje razstave Reka Soča in njeni mostovi, ki je bila spomladi na ogled v Gorici. Mostovi na Soči so več kot tehnični objekti. So priče burne zgodovine, prehajanja meja, sprememb političnih sistemov in hkrati trdna vez med ljudmi in pokrajinami ob reki. Konferenca je zato postavljena ob bok Evropski prestolnici kulture (EPK), ki poudarja skupno dediščino in prihodnost tega prostora.
Že dan pred konferenco je v Gorici potekala generalna skupščina Združenja inženirjev mediteranskih držav (EAMC), katerega članice so Italija, Hrvaška, Grčija, Španija, Egipt, Tunizija, Maroko in Slovenija.
Na konferenci sodelujeta priznana slovenska pooblaščena inženirja dr. Viktor Markelj in Gorazd Humar. Markelj, mednarodno uveljavljeni inženir projektant, predstavlja sodobne pristope k načrtovanju mostov, Humar pa s predavanjem o mostovih na reki Soči osvetljuje njihov pomen skozi čas.
Udeležence konference je nagovoril tudi predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec, ki je ob tem poudaril: “Mostovi so eden najmočnejših simbolov povezovanja, ne samo v prostoru, ampak tudi med narodi, kulturami in znanji.”
Medtem ko EPK 2025 v ospredje postavlja ustvarjalnost, povezovanje in skupne zgodbe, konferenca o mostovih predstavlja konkreten primer, kako lahko stroka, zgodovina in kultura hodijo z roko v roki in gradijo mostove za prihodnost.