Razjezila je Tita, premešala podnebje in povezala ljudi
Pet dinarjev za motorje, šest za fičke, osem za druge avte in deset za tovornjake je stala cestnina na naši prvi avtocesti med Vrhniko in Postojno prvi dan leta 1973. Zgodba primorskih štiripasovnic se je nato z 20-letnim premorom nadaljevala vse do predlani, ko so odprli predor pod Markovcem. Vmes pa se je dogajalo vse sorte: od političnih žrtev, jeznega Tita, ujetih vasi in kamnitih padavin do splošnega zadovoljstva, da je Primorska končno spodobno povezana z domovino in s svetom.
Zgodba o primorski avtocesti je tesno povezana s prvo “slovensko pomladjo” v ranjki Jugoslaviji konec 60. let. V vojni prekaljene komunistične veljake so takrat zamenjali mladi, izobraženi in razgledani komunisti, ki so kljub socializmu izvedli gospodarsko reformo in dovolili podjetjem tržno delovanje. Leta 1967 je postal predsednik slovenske vlade Stane Kavčič, velik zagovornik liberalnega gospodarstva. Na njegovo zahtevo se je na Televiziji Ljubljana leta 1968 prvič pojavil tv dnevnik v slovenščini, bil je daleč bolj priljubljen celo od samega Edvarda Kardelja. In v tem pomladnem duhu so slovenski politiki načrtovali avtocesto od Šentilja do Nove Gorice in Kopra, ki bi Slovenijo povezala z razvito Evropo. “Ta načrt je bil odličen, sama vizija je bila za tiste čase fantastična,” trdi 76-letni upokojeni geolog in nadzornik prvega odseka od Vrhnike do Postojne Lado Prah med listanjem projekta iz leta 1969. “Takrat je bilo že vse narisano,” pravi. “Poglejte, celoten slovenski avtocestni križ bi končali leta 1989, zadnja odseka bi bila Postojna-Rupa in Koper-Dragonja. Ki danes še narisana nista!”
“Predvidevali so hiter razvoj, zato so potrebovali avtoceste, čeprav prometa takrat še ni bilo dovolj za avtoceste,” pravi Prah in pojasnjuje, da je med Postojno in Ljubljano takrat dnevno vozilo približno 6000 vozil, meja, nad katero je potrebna štiripasovnica, pa je še danes 15.000 vozil dnevno. “Kljub temu se je vožnja na Primorsko vlekla. Iz Kranja do vikenda pri Umagu smo potrebovali tri ure in pol. Spominjam se kačjih rid pri Planini. Bila so polne kamionov, avtobusov, avtov ... En kamion je crknil, drugi so ga reševali, bilo je grozljivo, vse je stalo,” se Prah spominja svojih voženj s fičkom proti morju.
A1 Ljubljana - Koper
1972 Vrhnika - Postojna 30 km
1974 Postojna - Razdrto 11 km
1979 Ljubljana - Vrhnika 12,5 km
1995 Razdrto - Čebulovica 9 km
1995 Čebulovica - Divača 5 km
1998 Divača - Kozina 7 km
2000 Kozina - Klanec 5 km
2004 Klanec - Bivje 15 km
Začetek Kavčičevega konca
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.