Zatišje po volitvah v svet delavcev Luke Koper vzbuja pozornost in krepi špekulacije

Volitve v svet delavcev koprskega pristanišča so postregle s presenečenjem. Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti, ki je poldrugo desetletje imel trdno v rokah vajeti delavskega soupravljanja pristanišča, je ostal brez večine v svetu delavcev. Odslej bo imel v omenjenem organu sedem predstavnikov od 17. Ostalih deset prihaja z novoustanovljene Modre liste.

KOPER > Modra lista je neformalni naziv uradno nepovezane skupine kandidatov, ki so pred volitvami v svet delavcev koprskega pristanišča organizirali skupno predvolilno kampanjo. Oznako modra so dobili zaradi barve majic, letakov in drugih predvolilnih gradiv, s katerimi so med organizirano predvolilno kampanjo nagovarjali delavce.

Del neodvisne liste tudi politik iz vrst KJN

Izmed desetih izvoljenih z “Modre liste” je največ glasov prejela Nikol Bellina. Družbo ji dela še osem širši javnosti razmeroma neznanih oseb ter politik Ermin Huremović - vidni predstavnik Popovičeve stranke KJN v koprskem občinskem svetu.

Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti

Gre za enega vplivnejših in uspešnejših izmed vseh sindikatov v Sloveniji, ki je po mnenju poznavalcev pristaniškega dogajanja večkrat uspešno preprečil poskuse privatizacije koprskega pristanišča v času vlad Boruta Pahorja, Janeza Janše in Mira Cerarja. Žerjavisti, ki v svoj sindikat sprejemajo tudi druge pristaniške delavce, so v preteklih letih izpogajali prek 35 dokumentov, ki izboljšujejo delovne pogoje in plače zaposlenih v Luki Koper, pri čemer izstopa sporazum o umiritvi razmer v pristanišču iz leta 2018, ki je pomenil začetek konca IPS sistema oziroma prezaposlitev prekarnih in agencijskih delavcev v Luko Koper. Tako je število zaposlenih v pristanišču z 852 v letu 2015 do konca maja letos zraslo na 2210. Povprečna plača luških delavcev, ki imajo praviloma nižjo izobrazbo (kar 75 odstotkov jih ima peto ali nižjo stopnjo izobrazbe), je z 2844 evrov v letu 2020 zrasla na kar 3784 evrov v letu 2025 oziroma za kar 33 odstotkov v petih letih. Sindikat je bil ustanovljen leta 2007, vse od takrat ga vodi koordinator Mladen Jovičić.

Modra lista je volilce nagovarjala s parafrazo že slišanega sindikalnega slogana “Vsi smo Luka Koper.” K volitvam so pristopili brez vsebinskega programa dela, zapisali so le, da verjamejo v spremembe. Na njihovi listi je kandidiralo in bilo izvoljenih tudi nekaj (nekdanjih) članic in članov Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD).

Poraz sindikalizma

Prav iz SŽPD prihaja tudi preostalih sedem članov sveta delavcev. Leta 2007 ustanovljeni sindikat je kmalu po ustanovitvi zavzel aktivno vlogo pri upravljanju pristanišča in poldrugo desetletje bil edini reprezentativni predstavnik luških delavcev. Na volitvah leta 2021 je SŽPD osvojili vseh petnajst sedežev delavskega sveta.

Maščevanje bivše pravnice zaradi izgube službe in donosnega posla v Luki Koper?

V času pred volitvami v svet delavcev so se stopnjevali tudi medijski pritiski prek določenih spletnih tabloidov zoper Luko Koper in delavskega direktorja Vojka Rotarja. Tabloidi so Rotarju pripisali razloge za prekinitev pogodbe med Luko Koper in podjetjem 24TOGO, ki postavlja avtomate s prigrizki in pijačo. Omenjeno podjetje je v nenavadnih okoliščinah sklenilo pogodbo o poslovnem sodelovanju z Luko Koper. Njegova lastnica je sprva bila Janja Ceglar (pred tem Pavšič), ki je nekaj mesecev po preboju na mesto vodje pravne službe koprskega pristanišča svoj lastniški delež v podjetju 24TOGO prenesla na Darka Ceglarja. Slednji je imel prijavljeno bivališče na istem naslovu kot njen soprog in direktor Patrik Ceglar. Tri mesece pozneje, septembra 2022, je podjetje postavilo avtomate s pijačo in prigrizki na območju pristanišča. Luka Koper je omenjeno pogodbo pozneje razdrla. Očitke o vplivu delavskega direktorja ali drugih članov uprave so v Luki Koper odločno zanikali.

Prej omenjena Janja Ceglar je ostala brez službe v Luki Koper - neuradno zato, ker naj bi goljufala z bolniškim staležem. Zakonitost odpovedi njenega delovnega razmerja iz krivdnih razlogov je pravnomočno potrdilo tudi delovno sodišče. Iz koprskega pristanišča so sporočili, da to ni presenečenje, saj “so vsi postopki v Luki Koper vodeni transparentno, predvsem pa v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti.”

V sindikatu žerjavistov rezultat volitev ocenjujejo kot zaušnico sindikalizmu, saj so sami osvojili le sedem sedežev, drugi sindikat (SPDS) nobenega, “modra” nesindikalna lista pa kar deset. Razloge za to so pripisali razgreti predvolilni kampanji: “Volitve so potekale v pregretem ozračju, kar je bilo po našem mnenju posledica zavajanja in v medijih lansiranih neresnic naših nasprotnikov. Njihov namen je diskreditacija SŽPD in predstavnikov sindikata ter razdruževanje in s tem slabljenje moči delavstva v Luki Koper.” Pravijo, da bodo tudi v prihodnje ohranili aktivno sindikalno držo: “V SŽPD ostajamo združevalni. Kljub imenu smo od začetkov sindikat celotne Luke. Vse, kar smo izborili, je enako za vse sodelavce, brez izključevanja - pošteno, odprto in pregledno. Tako bomo delovali tudi v prihodnje.”

Glasna predvolilna kampanja in popolna tišina po volitvah

Prvi znaki, da se v našem edinem pristanišču pripravlja presenečenje, so se pričeli kazati pred nekaj meseci, ko so v dveh razvpitih tabloidih skoraj sočasno pričeli z objavo očitkov o domnevno spornih ravnanjih sindikata in njegovih predstavnikov. Te očitke sta tako SŽPD kot Luka Koper odločno zanikala.

Huremović - delavec ali politik?

Izvolitev politika Ermina Huremovića je svojevrstno presenečenje in potencialni konflikt interesa med sindikalnim in političnim delovanjem. Njegov strankarski šef Boris Popovič se je namreč luškim delavcem in sindikalistom močno zameril leta 2018, ko je dejal, da nimajo pravice do stavke: “Kaj takega se v demokratični državi ne bi smelo dovoliti, tako kot tudi ne bi smeli dopustiti, da stavkajo in zapirajo Luko ljudje, ki se ne borijo za preživetje, ampak delavci, ki imajo poleg dvanajstih plač še trinajsto, štirinajsto in ne vemo katero še plačo in se borijo izključno za lastne interese.”

Vzporedno s tem je manjša skupina pristaniških delavcev revitalizirala dolga leta nedelujoči sindikat pristaniških delavcev Slovenije, ki je za potrebe volitev oblikoval t.i. rumeno listo, vendar nihče izmed njegovih kandidatov ni prejel dovolj glasov za izvolitev.

Za komentar volitev in z njimi povezanega predvolilnega dogajanja smo povprašali tudi predstavnike modre liste, ki so pojasnili, da do uradnega nastopa funkcij v svetu delavcev ne bodo dajali izjav za medije. Mandat naj bi nastopili čez predvidoma en teden - 16. junija. Izjav ne dajejo niti pri SPDS – njegov predsednik Dragan Komjenović je v kratkem telefonskem pogovoru pojasnil, da je na bolniški odsotnosti in bo lahko rezultat volitev komentiral šele po njenem zaključku ter po posvetovanju z organi SPDS.

2884

evrov je leta 2020 znašala povprečna bruto plača v Luki Koper

3784

evrov znaša danes povprečna bruto plača v Luki Koper

Očitki o nepravilnostih kot del kampanje zoper SŽPD?

V času predvolilne kampanje za volitve v svet delavcev so se v tabloidih - in po volitvah tudi v dnevnem tisku - pojavile nepotrjene informacije, da naj bi organi pregona preiskovali domnevno sporna ravnanja sindikata žerjavistov, Luke Koper in delavskega direktorja Vojka Rotarja. Komisija za preprečevanje korupcije je sama sporočila, da ni ugotovila nepravilnosti iz okvira svojih pristojnosti. Po poročanju Večera naj bi bila med drugim odtujena sredstva iz blagajne sindikata, kar se je prav tako izkazalo za neresnično. Tudi sindikat je navedbe odločno zanikal: “Informacija, ki jo je objavil Večer oz. novinarka Damijana Žišt, ni resnična. Ga. Žist nas ni kontaktirala in ni preverila informacij, ki jih navaja. To ni edini primer, članke s temi vsebinami objavlja tudi Regional Obala in nekateri drugi mediji brez, da bi informacije predhodno preverili pri SŽPD.”

Marina Jelen, predstavnica Luke Koper za stike z javnostmi, je v pisani izjavi pojasnila, da so v aprilu bili deležni obiska kriminalistov z namenom zbiranja informacij glede postopka odpovedi najemne pogodbe za avtomate za tople napitke in prigrizke. “Navedena pogodba je bila odpovedana v skladu z njenimi določili, kar ocenjujemo kot povod za začetek zlonamernega medijskega prikazovanja družbe in njenih odgovornih,” je zapisala stališče Luke Koper.

75

odstotkov zaposlenih v Luki ima peto ali nižjo stopnjo izobrazbe

Maščevanje zaradi izgube službe in donosnega posla v Luki Koper?

V času pred volitvami v svet delavcev so se stopnjevali tudi medijski pritiski prek določenih spletnih tabloidov zoper Luko Koper in delavskega direktorja Vojka Rotarja. Tabloidi so Rotarju pripisali razloge za prekinitev pogodbe med Luko Koper in podjetjem 24TOGO, ki postavlja avtomate s prigrizki in pijačo. Omenjeno podjetje je v nenavadnih okoliščinah sklenilo pogodbo o poslovnem sodelovanju z Luko Koper. Njegova lastnica je sprva bila Janja Ceglar (pred tem Pavšič), ki je nekaj mesecev po preboju na mesto vodje pravne službe koprskega pristanišča svoj lastniški delež v podjetju 24TOGO prenesla na Darka Ceglarja. Slednji je imel prijavljeno bivališče na istem naslovu kot njen soprog in direktor Patrik Ceglar. Tri mesece pozneje, septembra 2022, je podjetje postavilo avtomate s pijačo in prigrizki na območju pristanišča. Luka Koper je omenjeno pogodbo pozneje razdrla. Očitke o vplivu delavskega direktorja ali drugih članov uprave, so v Luki Koper odločno zanikali.

Prej omenjena Janja Ceglar je ostala brez službe v Luki Koper - neuradno zato, ker naj bi goljufala z bolniškim staležem. Zakonitost odpovedi njenega delovnega razmerja iz krivdnih razlogov je pravnomočno potrdilo tudi delovno sodišče. Iz koprskega pristanišča so sporočili, da to ni presenečenje, saj “so vsi postopki v Luki Koper vodeni transparentno, predvsem pa v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti.”

Ali se obetajo menjave delavskih predstavnikov?

Po konstituiranju sveta delavcev v novi zasedbi bo jasno, ali namerava “modra” večina predčasno zamenjati nadzornike iz vrst delavcev. Prav tako ni znana usoda delavskega direktorja Vojka Rotarja, za zamenjavo katerega bodo “modri”, če se za to odločijo, potrebovali tudi podporo drugih članov nadzornega sveta družbe. Uprava koprskega pristanišča, ki jo vodi Nevenka Kržan, je v odzivu na volitve zgolj poudarila pomen “korporativnega miru” in izrazila pričakovanje, da bo tudi nova sestava sveta delavcev “korporacijsko tvorna.” Kako se bodo zadeve odvijale v prihodnje, kaj to pomeni za nadaljni razvoj pristanišča in kako bodo k izzivom pristopili novoizvoljeni predstavniki luških delavcev bo jasno po 16. juniju, ko bo konstituiran svet delavcev za prihodnje štiriletno obdobje.

---