Za severnico do zvonov

Popotnik, ki bi se v Piranu namenil naravnost na sever, bi prišel v središče nemškega glavnega mesta. Natanko proti jugu sta od tam potovala dva zvonova. Iz cerkve svetega Konrada, ki goduje 21. aprila, v cerkev sv. Jurija, ki goduje dva dni kasneje. Naključje? Dva župnika, obema je ime Izidor, le da enega kličejo Dori, drugega pa Zorko, sta prepričana, da je v tej zgodbi na delu nekaj večjega in pametnejšega od običajnega spleta okoliščin.

Piranska delegacija na strehi cerkve sv. Elizabete, ki stoji  v geometrijskem središču Berlina
Piranska delegacija na strehi cerkve sv. Elizabete, ki stoji v geometrijskem središču Berlina  

BERLIN, PIRAN>“Zvonovi so srečno na tleh,” je slovenski župnik v Berlinu Dori Pečovnik povedal dvanajstim slovenskim popotnikom. Bilo je na vlaku podzemne železnice, na poti na Potsdamer platz, kjer so na čistini med nekdanjim vzhodnim in zahodnim Berlinom po padcu zidu zrasla sodobna arhitekturna čudesa. Popotniki, med njimi piranski župnik Zorko Bajc in župan Peter Bossman, so s seboj nosili majhne slovenske zastavice, ki so jih nekaj minut prej kupili v trgovinici na znamenitem Checkpoint Charlie.

Že nekaj ur kasneje je berlinski pomožni škof Matthias Heinrich blagoslovil dva bronasta zvonova, težka 600 in 800 kilogramov. Pri maši, s katero so se od zvonov pred njuno več kot tisoč kilometrov dolgo potjo na jug poslovili Berlinčani slovenskega in nemškega rodu, je povedal: “Naši zvonovi so bili dolgo nemi. Hvaležni smo, da odhajajo na nov dom, kjer bodo ljudi lahko ponovno klicali k božji službi.”

Ob izročitvi berlinskega darila Piranu, vrednega vsaj 35.000 evrov, so praznovali vsi. Praznoval je Izidor Pečovnik, priljubljeni “pfar Dori”, ki je s tem, ko je pripeljal svoje župljane na ogled piranske cerkve sklenil prvi člen v verigi. “Tako je lepo, da imam kar solze v očeh,” je dejal pregovorno nasmejani Pečovnik.

Praznoval je Zorko Bajc, ki je mislil, da bo njegova cerkev vsaj še 100 let brez zvonov, pa se je pri tem uštel. Ko je v imenu svoje župnije gostiteljem izročil postajo križevega pota, izdelanega v posebni tehniki na steklo izpod rok umetnice Mire Ličen Krmpotič, je povzel: “Življenje je z vsemi svojimi težavami in napori neke vrste križev pot, ampak na koncu vedno prideta slovesna Aleluja in donenje zvonov.”

Veselili so se Pirančani, ki so prišli po zvonove in izkusili toplino ter gostoljubje nemških vernikov. In župljani cerkve sv. Konrada, ki so svojo cerkev in župnijsko dvorano okrasili s panoramskimi slikami prelepega Pirana. “Iz dna. Iz dna duše,” je predsednik župnijskega gospodarskega sveta Thomas Papenfuss, mož, ki se je ob obisku Pirana domislil, da bi sv. Juriju podarili Konradove zvonove, odgovoril na vprašanje, od kod zamisel: “Cerkev nad morjem je najlepši kraj za zvonove. V našem zvoniku sta bila zvonova zaradi težav s statiko že veliko let nema. Našli smo jim najlepši možni novi dom”

Dan je bil poseben tudi za Slovence v Berlinu. “Po naših izkušnjah, je, karkoli je povezano z našim župnikom Dorijem, zelo simpatično in pozitivno,” je povedal odpravnik poslov na slovenskem veleposlaništvu Matjaž Marko.

“Lepo, da bodo berlinski zvonovi v Piranu. Šli jih bomo poslušat, tam imamo prijateljico,” je napovedala Franka, ki je v Berlin prišla iz Trbovelj. “Prav gotovo pridemo. Pogosto gremo na dopust v Piran in Portorož,” ji je pritegnil Lojze, ki je pred več kot 40 leti v Nemčijo prišel iz Šentjerneja. “Čutil sem, da me tu v Berlinu čaka ena mlada punca in me je res. Poklicala me je, tako kot je Piran zdaj poklical zvonove,” se je veselil predsednik Slovenske katoliške misije v Berlinu Anton Bačovnik.

Prva nemška delegacija bo v Piran pripotovala prihodnjo nedeljo, ko bo zvonove blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak. Berlinske zvonove v beneškem zvoniku v Piranu pa bodo gotovo prišli poslušat še mnogi. Seveda pa morata bronasta lepotca najprej najti pot pod nebo. Naloga ne bo lahka niti poceni, a piranski župan je že obljubil:”Zvonovi bodo kmalu doneli.”VESNA HUMAR


Najbolj brano