Umrl je legendarni čevljar, mojster usnja

Včeraj se je poslovil Husein Šakovič Huso, znameniti čevljar, koprska legenda iz Župančičeve ulice. Vse od leta 1979 je v svoji majhni delavnici popravljal in izdeloval čevlje, sprva sam, zatem pa v družbi sina Samirja, in v delavnici, ki ji je dal svoje srce in dušo, je včeraj tudi umrl.

Husein Šakovič Huso, znameniti čevljar, ob zadnjem srečanju s 
pevko Joan Baez, ko ji je v družbi sina Samirja podaril še dva para 
ročno izdelanih čevljev.  Foto: AndraĹľ GombaÄŤ
Husein Šakovič Huso, znameniti čevljar, ob zadnjem srečanju s pevko Joan Baez, ko ji je v družbi sina Samirja podaril še dva para ročno izdelanih čevljev.  Foto: AndraĹľ GombaÄŤ

KOPER > Žalostna novica je mnogim vzela dih, saj je bil Husein Šakovič Huso eden tistih, ki jih v njihovi prisotnosti doživljamo kot samoumevne. Popravljarnica in prodajalna unikatno izdelanih čevljev je staremu jedru Kopra dajala smisel in pomen. Dve izložbi in v njiju umetelne, do popolnosti izdelane usnjene stvaritve, sredi pa vrata, tista še stara, lesena, skozi katera si vstopil v nek drug, fantazijski svet, poln vonja po usnju in starih orodij, ki so desetletja dolgo služila čevljarskemu mojstru.

Husein Šakovič Huso se je leta 1973 iz Bosne priselil v Slovenijo in šest let kasneje prevzel čevljarsko delavnico v Župančičevi ulici. Doživljal je spremembe, ki jih je postopoma, a vztrajno prinašala vse cenejša čevljarska industrija. V tem svetu plastike, ki nas je s svojo potrošniško logiko postopoma prevzel, je mojster sprva sam, nato pa ob pomoči sina Samirja Šakoviča ohranjal smisel čevljarskega poklica in usnjenega čevlja, ki je zaradi svoje kakovosti vreden popravljanja, zaradi svoje dolgovečnosti pa postane človekov nepogrešljiv spremljevalec, pravzaprav prijatelj.

Čevljev, od katerih se njihovi lastniki ne morejo posloviti, sta oba Šakoviča, oče in sin, izdelala veliko, največjo prepoznavnost pa so jima prinesli sandali, ki jih je Huso izdelal za svetovno znano pevko Joan Baez. In to večkrat.

Sprva 17. julija 1995, ko je kot gostja festivala Folkest prepevala na koprskem Titovem trgu, in zatem, takrat že v sodelovanju s sinom Samirjem, leta 2007, ko je nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani, ter znova leta 2014 po koncertu v Cankarjevem domu. Zgodbo o sandalih, Joan Baez, čevljarskih mojstrih iz Župančičeve ulice in njihovih objemih v zaodrju je zapisal naš nekdanji sodelavec Andraž Gombač, v njej nastopata tudi glasbeni poznavalec Zdravko Urbančič in fotograf Zdravko Primožič iz agencije FPA.

Smrt priljubljenega koprskega čevljarja je prizadela Koprčane. Gostinec Danijel Sertič je na facebooku sosedu v slovo zapisal. “Dragi moj Huso, bil si naša legenda. Vsak dan si pil kavo z nami, smeh je bil vedno prisoten, ko si ti zraven. Toliko neumnosti sva počela, da te bom resnično pogrešal. Bil si velik in dober človek. Hvala ti, da si mi dovolil, da sva lahko bila prijatelja. Tvoje današnje jutranje kave in tvojih besed ne bom nikoli pozabil. Rekel si mi, kot vsako jutro, ko se hecamo: 'Sanjajo sam, da me bo danes ena budala zajebavala,' seveda v tvojem zabavnem stilu. Odšel si tam, kje si najraje bil ... v svoji delavnici. Počivaj vi miru.”

Še ena soseda, Ingrid Celestina iz knjigarne Libris, je prizadeto dodala: “Tako težko je zapisati besede ob slovesu človeka, ki je bil del našega vsakdana, naše ulice in trga. Ko umrejo takšni ljudje, se mesto spremeni.” Jadran Čalija, predsednik Krajevne skupnosti Koper center, je poslednje besede tako oblikoval: “Bil je človek, ki je soustvarjal Koper, dober sosed. Srečala sva se vsako jutro, ko sem šel v trgovino, in sva poklepetala o dogodkih in življenju. Imeli smo ga radi, bil je spoštovan član skupnosti.”

Andraž Gombač pa je mojstru, s katerim sta si delila dogodivščino z Joan Baez, sporočil: “Počivaj v miru, dragi Huso, dobri človek. Tako gojzarji kakor čevlji so še zmeraj super, odlično si jih porihtal, hvala, sem ti pred kratkim zakričal čez Mudo. Nasmehnil si se, prikimal, pomahal. In odšel.”