Ulica je svetla, a mrtva

Vojkovo nabrežje je bilo za sprehajalce privlačno le nekaj časa po njegovi temeljiti prenovi pred tremi leti. Upanje, da bo široka ulica z bleščečo razsvetljavo vabljiva sama po sebi, je zatem hitro splahnelo. Večje prireditve pa se Vojkovega nabrežja ne dotaknejo, tarnajo lastniki tamkajšnjih lokalov.

Dogodki v Kopru bi lahko bolj vključevali tudi Vojkovo nabrežje, predlaga lastnik enega od tamkajšnjih lokalov Franci Hamer  Foto: Helena Race
Dogodki v Kopru bi lahko bolj vključevali tudi Vojkovo nabrežje, predlaga lastnik enega od tamkajšnjih lokalov Franci Hamer  Foto: Helena Race

KOPER>“Tudi ko so v Kopru velike prireditve, smo na tem koncu mesta odrezani od sveta, sem ne pridejo ne obiskovalci ne turisti, tu ni nič,” s pogledom na prazno ulico pravi Franci Hamer iz lokala Pandolo. Zvesti obiskovalci njegovega in drugih lokalov na Vojkovem nabrežju so predvsem zaposleni v bližnjih podjetjih, ob popoldnevih, ko se podjetja zaprejo, pa samevajo tudi lokali in terase pred njimi. “Popoldne lahko zapremo, tu je mrtva ulica,” potoži Hamer. Tudi če bi kdo želel na kavo v lokal na Vojkovem nabrežju, to ni tako enostavno, saj v bližini ni parkirišč. Lahko pa poleti pridejo obiskovalci tja s turističnim vlakcem, ki ustavlja na obeh koncih ulice.

“Če bi bilo v bližini parkirišče, bi že to veliko rešilo,” eno od možnosti, kako pregnati mrtvilo z Vojkovega nabrežja, vidi arhitektka Martina Tomšič. Kopru pa manjka predvsem prečna povezava med centrom mesta in trgovskimi središči, dodaja. A gradnja te povezave bi bila v primerjavi s parkirišči ali garažno hišo, ki bi jo postavili v bližino Vojkovega nabrežja, še večji zalogaj. Neprivlačnosti severnega dela Kopra za sprehajalce in obiskovalce botruje tudi pristanišče, ki je tam naslonjeno na mesto in mu jemlje mediteranski značaj. Pristaniška ulica in promenada sta z odprtostjo na morje pač privlačnejši, sklepa Tomšičeva.

Morali bi se povezati

Večje prireditve, na primer Sladka Istra ali pustni sprevod, ki jih organizirajo v Kopru, bi lahko raztegnili po vsem mestu, meni Hamer. “Ni treba, da so to dogodki, ki bi trajali pozno v noč, saj je tu naselje. Podnevi pa bi se lahko marsikaj dogajalo,” predlaga. Hkrati pa priznava, da bi se tudi sami lastniki lokalov lahko bolje organizirali in sami kaj predlagali.

“Turistična organizacija ni prejela nobene pobude gostinskih ponudnikov z Vojkovega nabrežja”, potrjuje tudi Tamara Kozlovič s Turistične organizacije Koper (TOK). “Če želijo sodelovati in imajo zamisli za morebitne projekte, se nekoliko čudim, zakaj ni nihče od njih vključen v Združenje trgovcev mestnega jedra Kopra, katerih glavni cilj je prav povezovanje ponudbe in organizacija različnih promocijskih akcij,” dodaja Kozlovičeva. Predlaga, da se lastniki lokalov z Vojkovega nabrežja čim prej vključijo v TOK, sama pa bo o njihovem zanimanju obvestila koordinatorja združenja. Za konkretne predloge imajo sicer v TOK odprta vrata, pripravljeni so nuditi tudi vse informacije in pomagati, kolikor lahko.

Organizatorji sami izberejo lokacijo

Pri tem Tamara Kozlovič pojasnjuje, da TOK ne organizira veliko lastnih prireditev, pač pa jih v glavnem koordinira skupaj z organizatorji, ki se sami odločijo, kjer se bo kaj dogajalo, in tudi sami pridobijo ustrezna dovoljenja. Poleg tega vseh prireditev ni moč izpeljati na vseh lokacijah; upoštevati morajo na primer prostor za postavitev odra, dostopnost električnih omaric, prostor za stranišča ...

O konkretnih prireditvah pa Kozlovičeva pravi, da o širitvi Sladke Istre ne razmišljajo, ker bi to prireditvi prineslo dodatne stroške (najem stranišč, dodatna promocija za označevanje prizorišča, višji stroški varovanja). O pustnem sprevodu (v preteklih letih je razveseljeval tudi del Vojkovega nabrežja, letos pa zavil mimo njega) pa, da so morali letos traso povorke spremeniti zaradi varnosti udeležencev. HELENA RACE


Najbolj brano