Turizem istrskih smeti: z morja na vse konce Slovenije

V treh istrskih občinah ustvarijo do 28.000 ton mešanih odpadkov na leto, skoraj 16.000 ton samo v koprski občini. Potem ko jih zberejo, pa začnejo odpadki nabirati na stotine kilometrov poti do sortirnic in odlagališč. Nekatere vozijo celo več kot 460 kilometrov daleč.

ISTRA > Najdlje bodo romali izolski odpadki - najbrž vse do Dunaja. Po letu 2015 ne bo nič drugače, saj država zahteva, da v poldrugem letu zaživijo regijske deponije odpadkov.

V Kopru so se že sredi leta 2012 odločili, da bodo odpadke od konca 2015 vozili v ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki, ki ga je treba še dokončno urediti. Sklenili so tudi pogodbo. Kam jih bodo vozili Pirančani in Izolani, še ne vedo.

Pirančaniodstopili od RCERO Nova Gorica

Pirančani so decembra 2012 odstopili od projekta RCERO Nova Gorica, ki je pred dnevi dokončno padel v vodo. Kot pojasnjujejo v Okolju Piran, so se tako odločili, “ker bi morali zagotoviti preveč denarja, skoraj dva milijona evrov, in ker se nam je ta projekt zdel preveč oddaljen”. Leto in pol preden bi morale zaživeti regijske deponije odpadkov, tako ne vedo, katero bodo uporabljali. V piranski občini pravijo, da za zdaj še opazujejo dogajanje v državi, na koncu pa se bodo odločili za najugodnejšega ponudnika. Namestnik direktorja Okolja Alen Radojkovič obžaluje, da se v Istri niso odločili za skupno strategijo ravnanja z odpadki, kar bi pocenilo storitve.

Koprčani zapustili Cero NIK

V Izoli opozarjajo, da so istrske občine pred tremi leti sodelovale v projektu za gradnjo Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK) v Logatcu. V projektu torej, ki ga je najprej zapustila koprska občina, zatem pa je še izgubil podporo države. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je namreč zavzelo stališče, da v Sloveniji, odkar vse bolj dosledno ločujemo odpadke, zadoščata ljubljanski in novogoriški center. Vendar država projekta Cero NIK formalno še ni razpustila, je izolski župan Igor Kolenc doslej večkrat poudaril.

Istrani plačujejo prevoz odpadkov

V času do konca prihodnjega leta se torej vsaka občina znajde po svoje. V Kopru odpadke prevzame ljubljansko podjetje Papir servis, jih vozi na obdelavo v Lenart (255 kilometrov daleč), ostanek mešanih odpadkov pa odloži v Novem mestu (dodatnih 208 kilometrov). Koprske smeti torej skupaj prepotujejo več kot 460 kilometrov.

V Piranu odpadke od lani poleti prevzema Kostak iz Krškega (214 kilometrov daleč) in odloži v Trebnjem (še 49 kilometrov). Pred tem jih je ljubljanski Publicus vozil v Logatec in nekaj mesecev tudi v Tržič.

Ostanek izolskih odpadkov do cilja prepotuje dobrih 450 kilometrov. V Izoli jih prevzame murskosoboški Saubermacher Slovenija, odpelje v Lenart na obdelavo (260 kilometrov), ostanek pa konča na odlagališču v Tržiču (dodatnih 191 kilometrov). Potem ko bo Saubermacher od Agencije RS za okolje pridobil izvozno soglasje, bodo ostanke najbrž peljali v dunajsko sežigalnico, s katero sodeluje omenjeno murskosoboško podjetje.

V Izoli so večkrat namignili, da bi bilo odpadke smiselno voziti v bližnjo tržaško sežigalnico. Najceneje pa bi bilo, če bi lahko uporabljali občinsko komunalno odlagališče na Baredih, na katerem je še dovolj prostora in nima težav z izcednimi vodami, denimo. Vendar država izolskega odlagališča ne dovoli več uporabljati.

Ker se ni bati, da bi odpadkov zmanjkalo, posel z njimi postaja vse donosnejši. Očitno pa tega na Primorskem niso znali izkoristiti. MIRJANA CERIN, HELENA RACE

---