Table v Piranu ostajajo, postopek v Fiesi ustavljen
Občina Piran je bila uspešna pri pritožbi zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije, ki ji je naložila odstranitev oziroma spremembo zgodovinskih tabel z nekdanjimi imeni ulic, trgov in nabrežij. Ministrstsvo za kulturo je odpravilo odločbo in ustavilo inšpekcijski postopek.
Ministrstvo za kulturo je prikimalo piranskim toponimskim tablam.
Foto: Sonja RibolicaInšpektorat je sprva ocenil, da so table, na katerih so zapisana zgodovinska poimenovanja zgolj v italijanskem jeziku, v neskladju z zakonom o javni rabi slovenščine (ZJRS). Občini je zato naložil, da mora vse javne informacije navajati v obeh uradnih jezikih - najprej v slovenščini in nato v italijanščini - ali pa table odstraniti.
Na piranski občini so v pritožbi poudarili, da zapisi na tablah niso v standardni italijanščini, temveč v istrobeneškem narečju, ki predstavlja pomemben del kulturne dediščine slovenske Istre. Gre za izvirna zemljepisna imena, nastala v času Beneške republike, ki po njihovih navedbah odražajo zgodovinsko večjezičnost in identiteto prostora.
Ob tem so opozorili, da je istrobeneško narečje vpisano v register nesnovne kulturne dediščine in kot tako deležno posebnega varstva. "Namen postavitve tabel pa je bil prav ohranitev kulturne dediščine, spoznavanje zgodovine kraja in identifikacija z mestom Piran. Občina je poskrbela tudi za to, da uporabnik v stiku s tablami dobi jasno in nedvoumno sporočilo, da gre izključno za nekdanje poimenovanje ulic, trgov in nabrežij, saj jih je postavila tik ob table z uradnimi dvojezičnimi imeni," so sporočili z Občine Piran.
Ministrstvo za kulturo je v svoji odločbi pritrdilo občini in ugotovilo, da je inšpektorat odločbo sprejel na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tere napačne uporabe materialnih predpisov. Zato je odločbo odpravilo in postopek ustavilo.
Podoben primer že lani v Kopru
Primer iz Pirana spominja na lansko dogajanje v Kopru, kjer so prav tako postavili table z zgodovinskimi imeni ulic in trgov. Tudi tam je inšpektorat najprej opozoril na neskladje z zakonodajo, saj so bili toponimi zapisani zgolj v italiljanščini oziroma v istrobeneškem narečju.
Na koprski občini so tedaj po pritisku pripravili novo različico tabel, ki jo je potrdila strokovna komisija za toponomastiko, ter pridobili kulturnovarstveno soglasje. Table so grafično prilagodili in jasno označili kot prikaz zgodovinskih poimenovanj, s čimer so dosegli kompromis z državo.
Piranski primer tako ponovno odpira vprašanje razmerja med zakonskimi določbami o rabi jezika in varovanjem kulturne dediščine, ki je na območju slovenske Istre neločljivo povezana z večjezično zgodovino prostora.