Šmarje: Za zanimiv učni park v naravi je zmanjkalo denarja
V Lovski zvezi Koper so pred več kot štirimi leti s svojimi prihranki sklenili gradnjo približno 200 kvadratnih metrov velikega montažnega objekta bodočega izobraževalno naravovarstvenega centra pod Šmarjami. Projekt je obtičal na mrtvi točki, saj jim je zmanjkalo denarja za dokončanje vsega, kar so si zastavili, in ureditev okolice.
V Lovski zvezi Koper so pred več kot štirimi leti s svojimi prihranki sklenili gradnjo približno 200 kvadratnih metrov velikega montažnega objekta bodočega izobraževalno naravovarstvenega centra pod Šmarjami.
Foto: Tomaž Primožič/fpaKoprski lovci so iz svoje blagajne prispevali približno 300.000 evrov (zagotovili so jih s prodajo svojih nepremičnin in prispevki lovcev), kar je zadostovalo za prvo fazo projekta. V večnamenski stavbi je multimedijska dvorana za 120 ljudi z digitalno opremo in projektorjem, kjer lahko izvajajo razna izobraževanja in sestanke. Objekt vzdržujejo s članarinami in z denarjem od najemnine za bližnjo anteno enega od operaterjev, ki je postavljena na njihovem zemljišču.
Rov z labirinti za pse jamarje bi opremili
s kamerami
V prihodnje si želijo, da bi bili na ogled tudi dermo preparati divjadi in ptic, zlasti avtohtonih vrst. Možno se jih bo dotikati, saj želijo obiskovalcem omogočiti zaznavo z vsemi čutili. To bo še posebej primerno za slepe in slabovidne. Na velikih zaslonih bodo opisi in značilnosti divjadi v treh jezikovnih različicah, posnetki kamer iz rovov za pse in nočnih obiskov divjadi v krmišču, prikaz zgodovine slovenskega lovstva in lovstva v Istri ter najpomembnejši podatki lovskih družin pod okriljem Lovske zveze Koper. A kaj, ko je za takšno nadgradnjo zmanjkalo denarja.
Fabio Steffe
Foto: Nataša Hlaj“Tudi okolica centra, žal, ni dočakala predvidene ureditve,” je potrt predsednik koprske lovske zveze Fabio Steffe. Na zunanjem delu bi morali zasaditi avtohtona drevesa, urediti rov z labirinti za pse jamarje, ki so izurjeni za lov na lisice, kune in jazbece. V načrtu je bilo, da bi ga opremili s kamero, da bi lahko opazovali, kako se psi orientirajo v rovih. V učnem parku bi morala biti gozdna lovska pot z opazovalnico, krmilnico, kalom in solnico za parkljasto divjad. Tudi v območje krmišča so nameravali namestiti kamero, saj so želeli pridobiti informacije, katere vrste divjadi bi se ponoči zadrževale tam. “Uredili bi tudi otroško igrišče, da bi privabili mlajše obiskovalce. Da bi se odpravili iz mesta in prišli v naravo,” razmišlja Steffe.
V večnamenski stavbi je multimedijska dvorana za 120 ljudi z digitalno opremo in projektorjem, kjer lahko izvajajo razna izobraževanja in sestanke.
Foto: Tomaž Primožič/fpaPrijavili so se na razpise, a ostali praznih rok
“Poslanstvo lovcev je prostovoljno in se ne ukvarjamo zgolj z lovom, temveč tudi z ekologijo in zaščito narave, zato smo upali na nekoliko več posluha za rešitev naših težav,” pravi Steffe. Dodaja, da imajo za zunanjo ureditev v rokah gradbeno dovoljenje, potrebovali pa bi približno 40.000 evrov. Za gradnjo rova s kamerami pa bi morali odšteti še vsaj 25.000 evrov.
Kje se je torej zataknilo? V zvezi so upali, da se bi morda v dokončanje vključila koprska občina pod okriljem kakšnega svojega projekta ali razpisa. “Predlagali so nam, naj se s projektom prijavimo na participativni proračun in to smo tudi storili. Celo dvakrat. Prvič se ni izšlo. Drugič pa smo, kljub temu, da smo imeli veliko število glasov, saj nas je podprlo veliko krajanov, ostali praznih rok. Pojasnili so nam, da dva projekta iz iste krajevne skupnosti ne moreta biti izbrana. To nas je kar prizadelo in demoraliziralo. Lokalna skupnost za nas ni naredila nič,” ne skriva razočaranja Steffe.
S smiselnimi ukrepi
do zmanjšanja škode zaradi divjadi
Čeprav ne gre vse po njihovih načrtih, pa ne stojijo križem rok. V centru so se namreč poslovili od več kot 30 let starih metalcev glinastih golobov in nabavili sodobno večfunkcijsko napravo, da bodo lahko opravljali izobraževanja, nudili rekreacijsko streljanje in pomladili strelsko sekcijo. Število lovskih pripravnikov se je v zadnjih treh letih povečalo, zadovoljno ugotavlja Steffe. Letos je lovski izpit opravilo 17 bodočih lovcev, od tega štiri lovke.
V večnamenski stavbi je multimedijska dvorana za 120 ljudi z digitalno opremo in projektorjem, kjer lahko izvajajo razna izobraževanja in sestanke.
Foto: Tomaž Primožič/fpaPri preprečevanju škode, ki jo divjad povzroča v vinogradih in na kmetijskih površinah, so po Steffetovem mnenju naredili korak v pravo smer. Januarja sta namreč zavod za gozdove in kmetijsko ministrstvo izdala odločbo, ki za eno leto dovoljuje odstrel divjadi (divjih prašičev in jelenjadi) tudi z uporabo umetnih virov svetlobe (daljnogledi za nočno opazovanje) v slabi vidljivosti, natančneje dve uri po sončnem zahodu in dve uri pred sončnim vzhodom. Steffe ocenjuje, da je ta ukrep že obrodil sadove.
“Pričakujemo, da bo zavod za gozdove čimprej odločil tudi o postavitvi dodatnih privabljalnih krmilnikov, s katerimi bomo divjad odvrnili od iskanja hrane v vinogradih, oljčnikih in na njivah, s tem pa bomo prav tako preprečili škodo,” pojasnjuje Steffe. Dodaja, da zdaj ne beležijo prijav škode, saj so živali v mirovanju, ker imajo mladiče. •