Šime je odletel na Hrvaško

Šime si je za svojo prenočitveno bazo izbral Debeli rtič, nekajkrat pa si je privoščil počitek tudi v Strunjanu. Od tam je 17. decembra odletel proti jugu in prispel do otoka Molat. GPS naprava, pritrjena na njegov hrbet, biologom vsak dan sporoča, kod se potepa, kje spi in kje se prehranjuje.

Pri nas se sredozemski vranjeki v največjem številu zadržujejo na školjčišču pred Sečoveljskimi solinami Foto: Ivan Budinski
Pri nas se sredozemski vranjeki v največjem številu zadržujejo na školjčišču pred Sečoveljskimi solinami Foto: Ivan Budinski

ISTRA> Šime je sredozemski vranjek, torej pripadnik ene najbolj ogroženih vrst ptic, ki je razširjena le v Sredozemskem in Črnem morju in ima zato v EU poseben status. Čeprav so države članice dolžne sprejeti vse potrebne ukrepe za njegovo ohranitev, pri nas ni deležen nikakršne zaščite. Vzpostavitev tako imenovanih mednarodno pomembnih območij in območij Natura 2000 za to ptico je glavni cilj pol milijona evrov vrednega projekta Simarine-Natura (http:ptice.si/simarine-natura), ki ga koordinira Društvo za opazovanje ptic Slovenije v sodelovanju s Krajinskim parkom Strunjan in okoljskim ministrstvom. Denar zanj prihaja iz evropskega vira LIFE, sofinancirajo pa ga Luka Koper in vse tri istrske občine.

Prva ptičja telemetrija v Sloveniji

Šime je prva ptica, ki jo v Sloveniji spremljajo s pomočjo GPS telemetrije. Tako kot njega so v Izoli ujeli in opremili z napravo še enega sredozemskega vranjeka, ki so mu nadeli ime Ari, a je kmalu poginil, saj je imel težave z notranjimi zajedalci in zlomljeno stegnenico.

Sledenje Šimetu je oktobra pokazalo, da si je za prenočišče izbral Debeli rtič, od konca novembra pa se je zadrževal predvsem med Strunjanom in Piranom in prenočeval na strunjanskem skoljčišču. Največ sredozemskih vranjekov - pri nas se zadržujejo v pognezditvenem obdobju, pozimi, ko gnezdijo, pa odletijo na hrvaške otoke - je sicer opaziti na školjčišču pred Sečoveljskimi solinami.

Med ribolovom pošilja sporočila

Pot na jug je Šimeta vodila mimo rta Kamenjak, kjer je prenočil, naslednji dan pa je potoval naprej vse do preliva med otokoma Molat in Sestrunj. “Odtlej se zadržuje na tem območju. Prenočuje na dveh otočkih, čez dan pa se zadržuje pretežno na severozahodni obali Sestrunja, kjer večino časa najbrž lovi ribe,” pripoveduje vodja projekta Urša Koce iz DOPPS, ki vsakih nekaj dni na dve uri prejema sms sporočila s podatki o Šimetovi lokaciji.

“S pomočjo GPS telemetrije smo doslej ugotovili, da je imel Šime v slovenskem morju dokaj ustaljene dnevne poti vzdolž obale in priljubljena območja prehranjevanja, ter da se je vsak večer vračal na isto prenočišče. Tako kot je to počel pri nas, tudi na Hrvaškem lovi ribe zlasti v bližini obale, kjer je morje bolj plitvo,” povzame ugotovitve.

Letos jih bodo opremili še 18

Letos nameravajo v sklopu projekta opremiti s telemetrijo še vsaj 18 osebkov, med njimi tudi odrasle. “Tako bomo ugotovili, ali obstajajo območja v slovenskem morju, ki so še posebej pomembna za prehranjevanje vranjekov, ter ali obstajajo razlike med prehranjevalnimi navadami mladih in odraslih osebkov. Ugotovili bomo, ali so posamezni osebki večinoma zvesti istim prenočiščem in ali imajo, tako kot Šime, ustaljene prehranjevalne navade. Izvedeli bomo, od kod prihajajo odrasli osebki (kje so njihova gnezdišča) in kje se med gnezdilno sezono, ko odrasli gnezdijo, potikajo mladi, spolno nezreli osebki,” dodaja Kocetova.

ILONA DOLENC


Najbolj brano