Sedem “zahtev” glede ureditve pristanišča
Istra
14. 04. 2011, 18.44
Županova komisija za oblikovanje stališč in pripomb k predlogu državnega prostorskega načrta (DPN) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru je danes izoblikovala končna stališča, ki jih bo posredovala okoljskemu in prometnemu ministrstvu.
Županova komisija ima sedem jasnih zahtev glede ureditve koprskega pristanišča.
KOPER> Komisija se je osredotočila na vitalne točke, od katerih, kot je dejal predsednik komisije Luka Juri, ne nameravajo odstopiti. “Država se mora zdaj odločiti, ali te maloštevilne, a za nas vitalne pripombe, ignorirati in s tem tvegati, da DPN v realnosti ne bo nikoli zaživel, ali pa si vzeti še enajst mesecev časa, kolikor je potrebno, da se v načrt vključijo pripombe, in se tako zagotovi tudi podporo lokalne skupnosti,” je povedal Juri.
Komisija je izpostavila še nekaj predlogov: opustitev kemične industrije na območju Dekanov, izbris iz DLN predvideno postavitev bencinskega servisa v Bertokih, uresničitev dogovora z dne 20.6.2002 z Mestno občino Koper, na podlagi katerega bo država Mestni občini Koper zagotovila nadomestna stavbna zemljišča, ki se jim je slednja odpovedala v prid Škocjanskemu zatoku. Prav tako predlaga, da država odkupi vsa zemljišča v lasti Mestne občine Koper, ki se nahajajo znotraj območja DPN, saj bo tako mogoče lažje izvesti njegovo uresničitev.
Sedem “zahtev” komisije
> Dolžina prvega pomola na južnem delu ostane enaka sedanji dolžini v naravi, na severnem delu pa se lahko podaljša le do točke, do katere sega južni del.
> Drugi pomol se podaljša le do točke, do katere sega prvi pomol.
> Predvidi naj se možnost podaljšanja operativne obale s poglobitvijo luških bazenov proti kopnemu, torej proti vzhodu.
> Privez za utekočinjeni plin na koncu drugega pomola se briše iz DPN.
> Privez z valobranom za vojaško mornarico na tretjem pomolu se uredi na ekstremni jugozahodni točki pomola, in to poševno, v smeri do 45º od jugozahoda proti severovzhodu, severno mejo pomola pa se pomakne vsaj 50 metrov južneje.
> Evropski energetski terminal na drugem pomolu naj se omeji na nujne manipulativne površine, za skladiščenje naj se predvidi zaledni terminal.
> Območje tehnološkega parka naj se izloči iz območja DPN, vkolikor pa tehnološki park ostaja, naj se v DPN vključi celotno območje Škocjanskega zatoka in ne le tehnološki park.
Medtem je vlada danes sprejela program razvoja koprskega pristanišča za obdobje od 2011 do 2015 ter za izvedbo naložb v pristaniške infrastrukture določila koncesionarja Luko Koper, kar pomeni, da naložbe ne bodo neposredno bremenile proračuna.
Mobilni pomol in ambicioznejši razvoj zalednih terminalov
Komisija je poleg tega na današnji seji ponovno odprla vprašanje tehnologije mobilnega pomola, ki bi jo moralo ministrstvo upoštevati pri načrtovanju razvoja koprskega pristanišča, prav tako pa opomnila na ambicioznejši razvoj zalednih terminalov za skladiščenje tovorov. Ministrstvu za promet je tudi predlagala, da predvidi in podrobneje načrtuje tudi tovorni promet, saj bo ta zaradi povečanega prometa obremenjeval cesto, predvsem pa železnico s tem pa Rižansko dolino in Kraški rob.
NR