Koper: cisterna ostaja jabolko spora
Istra
07. 11. 2011, 15.33
Gradbišče na razkopanem Muzejskem trgu v Kopru sameva več kot tri leta. (Ne)ohranitev tamkaj odkrite arheološke najdbe, vodne cisterne, namreč ostaja jabolko spora med piransko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine in kulturnim ministrstvom. Birokratski vozel bi moralo presekati upravno sodišče, ki pa o zadevi odloča že od lani poleti.
Ob odkritju cisterne se je v podzemne globine podal jamar Franc Malečkar Foto: Helena Race
KOPER> Posledično so povsem zastali tudi načrti za gradnjo podzemne garažne hiše in poslovno-stanovanjskega objekta, ki jih je že leta 2008 oznanila Kranjska investicijska družba (KID) oziroma njeno hčerinsko podjetje Mons z Jožetom Anderličem na čelu. Takrat je Mestna občina Koper investitorju za štiri milijone evrov tudi podelila stavbno pravico za 50 let na delu Muzejskega trga.
“Glede na trenutne razmere še ni jasno, kdaj bi vendarle lahko začeli graditi,” nam je sporočila vodja marketinga in odnosov z javnostmi v KID Saša Mrak. Dodala je, da imajo v rokah odločbo ministrstva za kulturo, ki dovoljuje odstranitev cisterne, vendar se je na ta dokument pritožil piranski zavod za varstvo kulturne dediščine in s tem sprožil upravno tožbo, ki traja že od lanskega poletja.
Dogovor ni možen?
“Do danes nismo mogli doseči nobenega pametnega in koristnega dogovora z zavodom za varstvo kulturne dediščine,” je povedala Mrakova.
Po njenih besedah se je vse skupaj začelo februarja leta 2009, ko so na podlagi idejne zasnove začeli pridobivati projektne pogoje v skladu z veljavnim prostorskim načrtom za tisto območje. Piranski zavod je takrat na osnovi strokovnih podlag izdal kulturnovarstvene pogoje za ureditev trga. “Iz teh je jasno razvidno, da se je zavod strinjal z višinskimi gabariti predlaganih objektov, ki bi obsegali pritličje in dve nadstropji ter pritličje, štiri nadstropja in mansardo. Prav tako niso imeli pripomb glede predlagane nove ureditve Muzejskega trga. Pri nadaljnjem projektiranju smo nekoliko spremenili zasnovo, vendar bolj v detajlih. Takrat so se začele težave. Danes je to upravni spor,” je Mrakova povzela birokratsko kronologijo.
Epiloga še ni videti
Spomnimo, da se je spor med ministrstvom za kulturo in strokovnjaki s piranskega zavoda razplamtel, ker je ministrstvo lani poleti odločilo, da lahko investitor po zaključku raziskav arheološke ostaline in cisterno nadzorovano odstrani in tako začne z gradnjo. V odločbi so še zapisali, da mora zaradi škode, ki bi ob tem nastala, investitor zavodu nakazati 15.000 evrov za ureditev stalne razstave zgodovinskega razvoja tamkajšnjega območja. To je precej vznejevoljilo strokovnjake v piranskem zavodu, zato so nemudoma prižgali rdečo luč in se pritožili na omenjeno odločitev ministrstva.
Ker je upravno sodišče zavrnilo njihov predlog za izdajo začasne odredbe, ki bi zadržala odločbo ministrstva, so se odločili tožiti ministrstvo. Za takšen skrajni korak so se odločili, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku in ker se jim zdi izravnalni ukrep, torej denar za razstavo v zameno za odstranitev cisterne, neprimeren. Zaplet se vleče že nerazumno dolgo in po naših podatkih takšnega ali drugačnega epiloga še ni na obzorju. V kulturnem ministrstvu smo namreč izvedeli, da upravno sodišče še vedno ni izdalo sodbe.
Tudi če bi se vse pristojne institucije strinjale s projekti, pa investitorju ne bi mogli izdati gradbenega dovoljenja, ker za to območje še ni bil sprejet prostorski dokument oziroma občinski podroben prostorski načrt (OPPN). Vodja piranske enote zavoda Bruno Purger nam je pojasnil, da jih je kulturno ministrstvo prosilo za oblikovanje kulturnovarstvenih smernic, s katerimi so tukajšnji strokovnjaki zakoličili, kakšni posegi bodo v prihodnje dovoljeni in sploh možni na tem obču-tljivem območju starega mestnega jedra Kopra.
Kritični do načrtov
Delo so opravili, ministrstvo pa je tudi že izdalo natančne smernice za načrtovanje OPPN. V dokument so zapisali, da je treba izdelati natančen konservatorski načrt za prenovo, opraviti predhodne arheološke raziskave, MOK pa da mora poskrbeti še za celovito presojo vplivov na okolje. Ob tem lahko še preberemo hude kritike na račun investitorjevih načrtov. Med drugim v opredelitvi do predlaganih prostorskih ureditev jasno piše, da so te nesprejemlji-ve, ker “ne upoštevajo varstvenih režimov in bistveno spreminjajo varovane vrednote kulturnega spomenika, kot so tlorisni in višinski gabariti, silhueta mesta, vedute, degradirajo in vizualno posegajo v ambient Kidričeve ulice in območje historičnega trga pred Pokrajinskim muzejem, ne ustvarjajo niti ne oblikujejo kakovostnega novega mestnega prostora, prometna ureditev pa ignorira in ogroža ostale historične ambiente in mesto”.
Stanovalci že štiri leta dihajo prah
Stanovalcem na Muzejskem trgu v Kopru je gradbišče močno okrnilo kakovost bivanja v mestu. Doris Božič, ki vodi Bife Museum in istoimenski hostel, nam je potarnala, da sploh niso seznanjeni s tamkajšnjimi načrti. “Vemo le, da redarji izdajajo kazni za napačno parkiranje, da v občini občasno poskrbijo za popravljanje gramozne površine, namestili pa so tudi oviro, ki voznikom preprečuje divjanje in dodatno dvigovanje nadležnega prahu. Zelo smo nezadovoljni, ampak neprostovoljno smo se morali sprijazniti s takšnimi razmerami. Želimo si, da bi vsaj začasno na gramoz položili grobo plast asfalta, kar bi omililo naše vsakodnevne težave s prahom. Ne gre pozabiti, da se čez trg vije ves promet do bližnjih ulic. Ko pa zapiha veter, je tukaj res nevzdržno,” je opozorila Božičeva.
NATAŠA HLAJ