Ankarančani enotni: "Načrti so za nas nesprejemljivi"

Istra
, posodobljeno: 2. 06. 2026, 18:38

Ankaranska občina je na novinarski konferenci opozorila na načrte države za izgradnjo novih tankerskih privezov v Luki Koper ter na sodni spor glede poteka meje med občinama Ankaran in Koper. V Ankaranu menijo, da sta vprašanji povezani in da bi sprememba meje občino izključila iz postopkov odločanja o nadaljnjem razvoju pristanišča. Koprska občina in Luka Koper takšne navedbe zavračata.

Ankarančani enotni: "Načrti so za nas nesprejemljivi"

Ankaranski župan Strmčnik je prepričan, da bodo občine slovenske Istre enotno nastopile proti projektu izgradnje tankerskega terminala.

Foto: Eva Brajković

ANKARAN, KOPER • "Danes bomo razkrili, zakaj je ta dokument tajen," je na tiskovni konferenci včeraj napovedal ankaranski župan Gregor Strmčnik, ko je predstavil projektno nalogo za idejno zasnovo novega priveznega mesta za tankerje zahodno od drugega pomola Luke Koper. Po njegovih besedah dokument predvideva možnost pretovora tekočih tovorov, med njimi tudi utekočinjenega naftnega plina (UNP).

Strmčnik opozarja, da bi podaljšanje drugega pomola za približno 830 metrov omogočilo privez dveh velikih tankerjev. "To je za občino Ankaran popolnoma nesprejemljiv projekt," pravi in dodaja, da bi tankerski oziroma plinski terminal pomenil konec razvojnih možnosti za turizem v slovenski Istri. Takšen terminal bi po njegovih informacijah zahteval 500-metrsko varnostno območje, kar bi pomenilo kilometrski radij, kjer bi uprava za pomorstvo omejila gibanje plovil. "To pa bi bistveno vplivalo na turistični oziroma navtični turizem v zalivu južno od linije med Adrio in Žusterno."

Ankaranski občinski svet je zato soglasno sprejel sklep o nasprotovanju projektu ter k enakemu ravnanju pozval še občine Koper, Izola in Piran. "Prepričan sem, da bomo poenoteno nastopili proti temu pogubnemu projektu," je še napovedal Strmčnik.

 

Ankarančani enotni: "Načrti so za nas nesprejemljivi"

Grafična skica predvidene izgradnje tankerskega terminala v Luki Koper. Rdeča črta označuje sedanje stanje, puščice pa smer in obseg gradnje.

Foto: RS, OA

Luka Koper: Ne gre za plinski terminal

V Luki Koper očitke zavračajo. Kot poudarjajo, gradivo, na katerega se sklicuje občina Ankaran, "ne predstavlja načrtov za novo pristanišče za privez tankerjev v Koprskem zalivu" in prav tako ne pomeni načrtov za vzpostavitev plinskega terminala.

V družbi opozarjajo, da so se proti plinskemu terminalu v preteklosti izrekli tako lokalna skupnost kot prebivalci na referendumu. "Poleg tega je uprava Luke Koper že leta 2021 ponovno potrdila stališče, da izgradnja UNP skladišč ni skladna z državnim prostorskih načrtom (DPN) in o tem seznanila tudi Petrol," je sporočila predstavnica za stike z javnostmi Luke Koper Marina Jelen. Omenjena projektna naloga po navedbah Luke predstavlja zgolj osnutek strokovnih aktivnosti in do danes ni bila potrjena niti interno.

Ob tem v Luki pojasnjujejo še, da DPN predvideva nov privez za pretovor naftnih derivatov, ki jih koprsko pristanišče pretovarja že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. "DPN predvideva nadgradnjo obstoječih zmogljivosti, ne pa širjenja dejavnosti," še zagotavljajo v Luki.

 

Zakaj so načrti poslovna skrivnost?

Na ankaranski občini trdijo, da država skriva načrte za širitev Luke. "Občina Ankaran že več let skuša od vodstva družbe Luka Koper pridobiti dokumente, ki vsebujejo razvojne načrte za pristanišče, vendar je pri tem neuspešna. Že dvakrat je vložila zahtevo za pridobitev te dokumentacije na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja; prvič leta 2023, ko je zahtevo naslovila na Vlado Republike Slovenije, drugič pa aprila 2026, ko je vsebinsko isto zahtevo naslovila tako na Luko Koper kot tudi na Ministrstvo RS za infrastrukturo," so zapisali. "Tako Vlada RS kot tudi Luka Koper in Ministrstvo RS za infrastrukturo so našo zahtevo zavrnili z navedbo, da gre poslovno skrivnost in bi njihovo razkritje dokumentov lahko škodovalo konkurenčni sposobnosti družbe oziroma njenim finančnim in poslovnim interesom," so še dodali. Luka Koper odgovarja, da "ničesar ne skrivajo in svoj razvoj vodijo transparentno v skladu z zakonodajo" ter da "razvojni projekti ne nastajajo za zaprtimi vrati, temveč v okviru jasno določenih in javno dostopnih postopkov". Od Ministrstva za infrastrukturo do zaključka redakcije nismo uspeli pridobiti odgovora.

Spor o meji med občinama

Da razlog za skrb je, pa vztraja ankaranski župan, ki je medijem v nadaljevanju predstavil še aktualen sodni spor med občinama Koper in Ankaran glede poteka meje med občinama. Po besedah Strmčnika želi Mestna občina Koper doseči, da bi meja na območju pristanišča potekala po Jadranski cesti in ne več po Rižani, kot je leta 2011 dosodilo ustavno sodišče. "Za Ankaran bi to pomenilo, da bi izgubil približno tretjino svojega ozemlja, predvsem pa bi izgubil položaj stranke v postopkih, povezanih z razvojem pristanišča," opozarja župan. Poleg ostalega pa bi ankaranska občina s spremembo meje izgubila tudi pomembne vire financiranja - nadomestil za stavbna zemljišča, ki jih zaseda Luka Koper, ter dela pripadajoče koncesnine.

Po oceni ankaranskega župana sta vprašanji širitve pristanišča in spreminjanja meje med občinama povezani. "Ko povežeš obe zgodbi z dvajsetimi leti preteklosti, je popolnoma jasno, kakšne so namere iz ozadja," meni Strmčnik.

 

Ankarančani enotni: "Načrti so za nas nesprejemljivi"

Tiskovna konferenca občine Ankaran, 2.6.2026

Foto: Eva Brajković

Koper: Meje ne spreminjamo

Z Mestne občine Koper odgovarjajo, da s tožbo ne želijo spreminjati meje med občinama, temveč doseči njeno pravilno določitev. Poudarjajo, da je bila občina Ankaran ustanovljena na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je določila, da novo občino sestavlja naselje Ankaran. "Zemljišča, ki so med drugim tudi na širšem območju koprskega pristanišča, nikoli niso bila del naselja Ankaran," so zapisali.

Ker občini o meji nista dosegli soglasja, bo po njihovih navedbah vprašanje moral razrešiti državni zbor ali sodišče.

 

Ankarančani enotni: "Načrti so za nas nesprejemljivi"

Sodeč po projektni nalogi, ki jo je ankaranski župan predstavil na tiskovni konferenci, država predvideva podaljšanje drugega pomola v nov tankerski terminal.

Foto:

Pri vprašanju pristanišča enotni

Čeprav so odnosi med političnimi skupinami v občinskem svetu Ankarana pogosto napeti, so bili tokrat svetniki pri obeh sklepih soglasni. "O tej zadevi razmišljamo popolnoma enotno in se strinjamo z vsemi predlaganimi sklepi," je povedala svetnica Gibanja Svoboda Breda Krašna.

Podobno stališče je izrazila tudi predsednica Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Ankaran Linda Rotter Pribac, ki je poudarila, da italijanska skupnost podpira prizadevanja občine za zaščito interesov prebivalcev in kakovosti bivanja.

Predstavnik liste Vsi smo Ankaran Aleksander Pahor pa je bil še bolj neposreden: "Načrti za umestitev plinskega terminala v naš zaliv so za nas nesprejemljivi in se bomo proti njim borili z vsemi sredstvi. Dobiček in rekordi ne morejo priti pred zdravje in varnost ljudi."