Življenjske izkušnje, ki jih ne pozabiš
Društvo izgnancev severne Primorske, ki deluje že več kot dve desetletji, je izdalo brošuro Primorski izgnanci in interniranci. Kot je na predstavitvi v Gradu Kromberk poudaril njen avtor Cvetko Vidmar, ta del naše preteklosti ne sme v pozabo.
KROMBERK > ”V pripravah na proslavo ob 70. obletnici združitve Primorske z matično domovino smo se zavedli, da ne smemo pozabiti na deset tisoče primorskih izgnancev, internirancev in beguncev in na njihovo trpljenje, na žrtve med zadnjo vojno pod strahovlado okupatorjev, italijanskih, nemških, ter domačih kolaborantov. Upam, da bo knjižica vsaj deloma zadostila temu namenu, kajti tudi ta del naše preteklosti nikakor ne sme v pozabo, “ je povedal avtor brošure Cvetko Vidmar. Poudaril pa je, da knjižica ne predstavlja zgodovine izgnancev na Primorskem, ampak le kratek pregled dogodkov.
Predsednica društva izgnancev severno Primorske Dora Levpušček, ki je nanizala nekaj statističnih in kronoloških podatkov v zvezi s slovenskimi oziroma primorskimi izgnanci, zajetih v knjigi, pa je poudarila, da mladi premalo vedo o tej temi in da je treba aktivneje ohranjati ta del zgodovinskega spomina. ”Zanesljivo lahko sklepamo, da je pod nemško okupacijo število taboriščnikov, izgnancev in prisilnih delavcev z območja Primorske v Sloveniji precej preseglo število 8000,” je poudarila. Člani društva si želijo, da bodo podatki o izgnancih osnova in pomoč zgodovinarjem pri nadaljnjih raziskavah in da brošura, ki jo bodo delili po knjižnicah in šolah, predstavili pa še v drugih krajih, ostane kot pričevanje mladim in zanamcem.
vsaj 8000
izgnancev je na Primorskem povzročila nemška okupacija.
Predstavitev je z opisom dogodkov, ki jih ne bo nikoli pozabila, obogatila Ivanka Vidrih, ”ukradeni otrok”. Leta 1941 je bila kot desetletna deklica, sirota, odpeljana v Nemčijo, kjer je v raznih taboriščih v lakoti in strahu preživela ves čas vojne. Viktor Grošičar, ki je bil kot nekajmesečni dojenček skupaj s starši leta 1941 izgnan v nemško taborišče, pa je z Goriškim ansamblom in domoljubnimi pesmimi poskrbel za vedrejši del dogodka.
