Zgodovina prizadevanj za obnovo vile Rafut

> 2003 - vilo zapusti Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Stavbo razglasijo za spomenik lokalnega pomena. Latsništvo z ministrstva za zdravje preide na ministrstvo za šolstvo. Občina postane lastnica dela parka okoli vile.

> 2005 - vilo in del parka država da v upravljanje Znanstveno raziskovalnemu centru SAZU, ki je v sodelovanju s takratno Politehniko (sedanjo Univerzo v Novi Gorici) nameraval v stavbo preseliti svojo raziskovalno postajo in ustanoviti fakulteto za podiplomski študij.

> 2008 - ZRC SAZU ima gradbeno dovoljenje in dobra dva milijona proračunskega denarja. A se je z začetkom gradnje zapletalo, zamenjala se je vlada in nova oblast je denar vzela.

> 2010 - država je napovedala prodajo vile, novogoriški župan Matej Arčon pa je izposloval zaustavitev postopka. Odprla se je možnost, da država vilo zastonj ali za simbolično plačilo odstopi občini. Že prej in medtem je bilo govora o iskanju denarja za obnovo na evropskih razpisih, norveškem in švicarskem mehanizmu.

> 2012 - pojavi se informacija, da se za vilo zanima zasebnik, ki bi jo obnovil po načelu javno-zasebnega partnerstva. Na ministrstvu so se odločili, da bodo pripravili in plačali konzervatorski načrt ter zbrali dokumentacijo tako, da bo urejeno vse potrebno za to obliko sodelovanja.

> 2015 - objavijo poziv za javno-zasebno partnerstvo, na katerega se je že po izteku roka javil en sam ponudnik, ki pa ni bil primeren. Z ministrstva so vilo pripravljeni kadarkoli podariti občini.

> 2016 - Mestna občina Nova Gorica si obeta denar iz tako imenovanega CTN mehanizma ali sredstev za razvoj mest. Namerava ga usmeriti v remizo, Laščakova vila pa je rezervni načrt.

> 2017 - projekt remize pade, a na občini ugotovijo, da denarja ne morejo preusmeriti v obnovo vile na Pristavi.

> 2018 - na ministrstvu se odločijo, da vilo prodajo na javni dražbi.