Za Idrijo slovo od naziva Alpsko mesto in vstop v projekt Alpstar
Goriška
13. 12. 2011, 08.26
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 17.21
Idrija, ki je ob kulturnem prazniku na prireditvi Življenje je film uradno sprejela naziv Alpsko mesto 2011, se v teh dneh od naziva poslavlja. Bogatejša je za številne prireditve, izkušnje in razvojno trajnostno naravnane projekte. Pred njo je težji del njihovega uresničevanja.
Bojan Sever: “Prav vsi načrti bodo uresničeni. Po oddaji naziva se uresničevanje zavez k trajnostnemu razvoju šele zares začenja.”
IDRIJA> Podobno množično kot so Idrijčani v modri dvorani februarja pospremili slovesni sprejem naziva Alpsko mesto 2011 za Idrijo, so se od njega v isti dvorani v nedeljo zvečer tudi poslovili. Formalno bo župan Bojan Sever nasledniku - francoskemu Anneccyju - naziv predal na tamkajšnji slovesnosti. Številni projekti in zaveze za trajnostni razvoj pa ostajajo doma v Idriji in stopajo na pasti polne poti uresničevanja.
Do zvezd s podnebno nevtralnostjo
Idrija je po alpskem letu bogatejša za inovativno strategijo trajnostnega razvoja, lokalno energetski koncept (LEK) in veliko število odlokov, ki naj bi ju pospremili v življenje. Usmeritev LEK v nizkoogljično občino z zamenjavo prevladujoče fosilne energije z domačo lesno biomaso, je v sodelovanju z dosedanjimi alpskimi mesti in njihovim društvom privedla v partnerski projekt z Interregom Alpstar.
Cilj Alpstarja je v prihodnjih štirih desetletjih alpski prostor osmih držav - podpisnic alpske konvencije - podnebno nevtralizirati. To pomeni, da naj bi z okolju prijaznejšim ogrevanjem znižali sedaj nadpovprečno rabo energije v alpskem prostoru in omejili v povprečju enkrat hitrejše naraščanje temperatur kot v preostalem delu sveta. Idrija in Bolzano naj bi kot pilotni mesti čim prej pokazali, kako je z lastno podnebno strategijo mogoče ta cilj uresničiti.
Z načrti so že trčili na prve ovire
Načrt, ki ga podpira odlok za podelitev koncesije za izvedbo tovrstnega ogrevanja, je že trčil na prve ovire. Ne le da imajo koncesionarji interes s kotlovnicami in toplovodi opremiti predvsem večji mesti, torej Idrijo in Spodnjo Idrijo, pač pa jih povsod čakajo težave s pridobivanjem zemljišč za gradnjo in tudi odpor ljudi za prehod na tovrstno ogrevanje.
Župan Bojan Sever je zato ob spreminjanju odloka za podelitev koncesije na četrtkovi seji sveta občine znova opozoril, da imajo v okviru alpskega mesta spočeti projekti, mednarodne povezave in obetana sofinanciranja ogromen potencial, a le če ga bodo občani prepoznali.
Za zdaj ga niso, saj jim projektov niso niti še ustrezno predstavili. Pač pa so se za projekte Idrije, njene okoljske zaveze in sočasno skoraj ničelno stopnjo brezposelnosti bolj ogreli mnogi, s katerimi je vodstvo občine letos v alpskem prostoru zavzeto prepletalo svoje vezi.
Prireditve so bile dobro obiskane
Doma so bolj odmevale številne prireditve. Samevala ni nobena. Niti novembrski posvet o nujnem sobivanju človeka in divjih zveri v Alpah, ki je sicer nesrečno sovpadel z besom okoliških kmetov, po tem ko je Agencija RS za okolje zavrnila odstrel nadležnega medveda spod Porezna.
Zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja, ki je bilo mišljeno kot eden osrednjih projektov, je obležalo na papirju. Pač pa je Idrija nekaj korakov naredila v smeri “mehkejšega” prometa, a je znova ostala brez kolesarskih poti.
Prav vse načrte, kot je odločen župan Sever, bodo uresničili. Po oddaji naziva se namreč, kot zagotavlja skupaj s sodelavci, uresničevanje zavez k trajnostnemu razvoju šele zares začenja.
SAŠA DRAGOŠ