V Novi Gorici je z opozicijo večkrat počilo

NOVA GORICA > Klemen Miklavič se je na županski stol zavihtel z obljubo o prelomu z dotedanjim načinom vodenja občine. Z Goriško.si, ki je s sedmimi svetniki največja v 32-članskem mestnem svetu, je oblikoval koalicijo s SD, SDS in svetnikom ZZP in si z 18 glasovi zagotovil večino. V opoziciji so ostali Lista Mateja Arčona (LMA) in svetniška skupina Soča, ki je združevala liste in stranke z enim do treh svetnikov.

Okrog kadrovanja je počilo večkrat

Kot opozicijski svetnik je Miklavič predhodniku Mateju Arčonu večkrat očital politično kadrovanje. Je pa že na začetku svojega mandata zagotovil, na veliko ogorčenje opozicije, da so v mestnem svetu v petčlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenovali kar dva svetnika Goriške.si, kar do tedaj ni bila praksa. Tudi v koaliciji si je s tem zagotovil ključni vpliv pri kadrih. Denimo pri postavljanju članov svetov javnih zavodov, ki izbirajo direktorje.

Če so bili v prejšnjem mandatu opozicijski Goriška.si in SDS ostri kritiki Arčonovih, so bile v tem vloge popolnoma obrnjene.

Prav glede kadrovanja so se vnemale polemike. Nazadnje letos spomladi ob imenovanju direktorja Goriškega muzeja, ko so morali ponoviti razpis, mandatna komisija pa je dotedanjega direktorja Vlada Peruničiča sprva ocenila kot neustreznega, a nato obrnila ploščo, tako da mu je mestni svet potrdil mandat. Opozicija je velikokrat bentila, da koalicija v organe javnih zavodov, podjetij in sorodnih institucij kadruje le svoje ljudi, kar da je dokaz, da je župan napovedi o koncu političnega kadrovanja dajal “s figo v žepu.” Miklavič je to zanikal. Opoziciji je prekipelo še ob imenovanju v organe zavoda GO!2025 in stanovanjskega sklada, ko je protestno zapustila sejo.

Eni drugim so očitali, da le nabirajo politične točke

Ne prvič ne zadnjič. S ciničnim aplavzom je odkorakala s seje, ko je večina umaknila njihov predlog odloka o kulturni dediščini. “Ker pobuda ni prišla iz prave politične opcije, jo vržete v koš. A tega smo že vajeni,” je pripomnil Aleš Markočič z Liste Mateja Arčona (kasneje Povezani), ki je bila najbolj ostra do koalicije skozi ves mandat. “Očitek je neosnovan in v službi iskanja pozornosti za nabiranje volilnih točk,” mu ni ostal dolžan župan.

Kar pet zamenjav v klopeh, žal tudi dve smrti

V tem mandatu so se vrstili odstopi in zamenjave. Mateja Arčona, ki je že po županskih volitvah oznanil, da ga mesto svetnika ne zanima, je septembra 2019 zamenjala Petra Kokoravec, namesto Karmen Belingar (SDS) je takrat v svetniške klopi sedel tudi Gabrijel Rijavec. Mesec dni kasneje sta odstopili svetnici vladajoče Goriške.si Maja Dakskobler in Sara Vodopivec, zamenjala sta ju Tina Krog in dr. Zoran Božič. Slednji je preminil lani poleti, zamenjal ga je Svit Trkman. Roberta Goloba, ki je postal premier, je letos spomladi na njegovi listi nadomestila Ljubka Čargo. Pred kratkim pa je preminil Jožko Leban (Lista Roberta Goloba), tako da je mestni svet končal mandat z 31 svetniki.

Očitki o nabiranju političnih točk so bili sicer stalnica v mestnem svetu. Nenazadnje prejšnji četrtek na izredni seji o nakupu hidrarne SIA. A tudi velikokrat prej, denimo julija lani, ko je ob predlogu višje vodarine župan predlagal subvencije za občane do konca leta 2022. Koalicija je, nasprotno, Povezanim populizem očitala ob predlogu, da bi mladim s subvencijami pomagali do stanovanj.

Koalicija je delovala, nekaj pa je bilo tudi barantanja

Kritike iz opozicije so letele praktično ob vsakem proračunu in rebalansu. Med drugim, da koalicija izvaja bolj ali manj projekte, ki jih je zastavil že Matej Arčon, kar je Miklavič vseskozi zavračal, pa da je nesprejemljivo, da se bo za dodatno zaposlovanje v upravi občine v tem mandatu porabilo dodatna dva milijona evrov, da povečuje zadolževanje, da načrtuje nerealne proračune, projekti pa se prestavljajo ali izvajajo po polžje, da v kriznih časih občina premalo pomaga gospodarstvu. Kritike je župan z ekipo zavračal in nizal argumente, zakaj se projekti zamikajo, da je široka uprava potrebna zaradi razvojnih projektov, da je zaradi njih zadolževanje smiselno, da je podpora gospodarstvu velika ...

Saj ne, da so se na vsaki seji sporekli, je pa bilo v štirih letih precej ostrih soočanj, večkrat je šlo na nož, a še v mejah spodobne komunikacije, ko je bilo treba, so znali oblikovati tudi konsenz. Razmerja v mestnem svetu so bila bolj ali manj jasna, koalicija, ki je imela večino, je formalno do zadnjega delovala. Ponavadi kot naoljen stroj. Zaškripalo pa je po razkolu v SD, zaradi katerega je moral Miklavič v zameno za glas proti koncu mandata sklepati kompromise tudi s kakšnim opozicijskim svetnikom.

Če kaj, mestnim svetnikom ni očitati, da bi premalo delali. V tem mandatu so namreč izvedli 41 rednih, ob tem pa še kar 12 izrednih sej.