Volkovi ubijajo ovce sredi vasi Trenta

Rejci ovac v Trenti so osupli. Po več desetletjih je volk pobijal ovce tudi na tem območju in to v ogradi tik pred hišo rejca in le 100 metrov stran od središča vasi. Negotovost je velika. Kot pravijo, ovac pred napadi volka ni mogoče zavarovati. Kritični so do države, ki niti osnutka strategije upravljanja z volkovi nima.

TRENTA > Volkovi so napadli trop 14 ovac avtohtone bovške pasme v ogradi, ki je le 20 metrov oddaljena od hiše njihovega lastnika Edvina Kravanje in sto metrov od središča vasi. Do smrti so poklali sedem ovac, od tega so le eno delno pojedli. Ostale so umorili s pregrizom vratu in z upanjem, da se bodo vrnili na pojedino. Dve ovci sta pogrešani. Preživelo je pet živali, vse so poškodovane. Lastnik lahko zgolj upa, da ne bodo podlegle poškodbam in stresu. Predvidoma naj bi bile vse breje.

Volk napadel pred hišo

Za Kravanjeve je bil včeraj žalosten dan. “Ocenjujemo, da se je pomor zgodil v ponedeljek zelo zgodaj. Ker so bile ovce v ogradi, niso mogle zbežati proti hlevu v hiši. Na delu je bil gotovo volk, ker smo našli odtise tačk. Najbrž sta bila dva ali trije, ker takega razdejanja samo en volk ne more narediti. Volkove so že prek poletja opazili v bližnjih hribih,” pojasnjuje Edvin. Zavod za gozdove je vzel vzorce DNK, na podlagi katerih bodo uradno potrdili, katera zver je napadla. Po izkušnjah rejcev pa je bil gotovo volk, ker medved praviloma pokonča eno žival, volkovi jih v skladu s svojim nagonom pobijejo več.

Edvin Kravanja

rejec ovc

“Niti na pamet mi ni prišlo, da bi volk napadel ovce pred našo hišo. Pasle so zadnjo travo po tretji košnji. Na bolj oddaljen travnik, ki ga imam v najemu, jih zaradi strahu pred zvermi gotovo ne bi peljal.”

Kot pravi Kravanja, bodo zapisnik naredili v kratkem. Noče komentirati, kaj se bo izcimilo iz povračila škode. Za eno žival naj bi dobil približno 200 evrov, kar seveda ne nadomesti vloženega truda s selekcijo avtohtone bovške ovce. “Naša družina redi majhen trop 14 ovac, predvsem zato, da ohranjamo kulturno krajino, da imamo jagnjeti in nekaj sira za domače potrebe. Bile so naše veselje, kot bi bile domači ljubljenčki. Kako bom naprej, ne vem. Tovrstnih ovac ni možno kupiti nikjer, razen na Bovškem. Na srečo imam štiri jagnjeta v hlevu, ki bodo nadaljevala rod. Niti na pamet mi ni prišlo, da bi volk napadel ovce pred našo hišo. Pasle so zadnjo travo po tretji košnji. Na bolj oddaljen travnik, ki ga imam v najemu, jih zaradi strahu pred zvermi gotovo ne bi peljal,” še pravi Kravanja.

V Sloveniji je preveč volkov

Z volkovi so se že soočali rejci na Kobariškem, zlasti na odprtih pašnikih na Starijskem vrhu. Zdaj trepetajo še v Trenti in Soči. Na tem območju 13 rejcev redi 400 ovc avtohtone bovške pasme. Trije večji rejci so povezani s turizmom. Med njimi je Matevž Pretner z eko turistične kmetije Pri Plajerju, ki je tudi podpredsednik Društva rejcev drobnice v Posočju. Ocenjuje, da je upravljanje z volkovi povsem nedorečeno. “Volkovi so v lasti države, strategije upravljanja z njimi pa ta nima. Slovenija ima, glede na teritorij, največ volkov. Ko smo vstopili v EU, jih je bilo 50, zdaj jih je že skoraj blizu 200. Veliko večja Švedska se je odločila, da več kot 200 volkov ne zmore. Avstrija jih ne spusti v Alpe, ker namenja prednost kmetijstvu in z njim povezanem turizmu. Če pade kmetijstvo, se bo krajina zarasla, posledično bo konec s turizmom. Hrana se bo podražila in ta veriga zna biti zelo zapletena. Če se volkovi namnožijo, jih je težko uokviriti v ustrezno število, ker je odstrel zelo zahteven.” Opozarja, da je varovanje drobnice pred napadi volkov zelo zahtevno: “Ni navodil, ni znano, kakšne ograje ubranijo pred napadi. Če bi v Trenti želeli zavarovati vseh 100 hektarjev pašnikov in travnikov, bi rabili najmanj milijon evrov za material in delo. Račun se ne izide, saj bi v ograje morali vložiti ves prihodek petih let na vseh kmetijah ali pa 30-letni dobiček vseh kmetij,” čez prst ocenjuje Pretner.

---