Večina denarja priteka s projekti
Po velikonočnem potresu ustanovljen javni zavod treh posoških občin Posoški razvojni center (PRC) letos obeležuje dve desetletji delovanja. Večino oziroma 80 odstotkov denarja pridobijo na različnih, predvsem evropskih razpisih in s tem občinam razvojno pomagajo, izobražujejo odrasle, pomagajo srednjim in malim podjetjem. Pripravljajo se na naslednjo evropsko perspektivo, ki bo z denarjem skopa.
POSOČJE > Občine Bovec, Kobarid in Tolmin so razvojni zavod oziroma agencijo PRC ustanovile z namenom, da bo izvajala po potresu sprejet zakon o potresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju. Država se je namreč odločila, da zgolj obnova objektov ne bo dovolj, da je vzporedno treba potresno prizadeto okolje razvojno spodbujati.
“Prva leta delovanja so bila povezana s popotresnim razvojem. Pomagali smo pri opremljanju poslovnih con, malim in srednjim podjetjem pri razvojnih naložbah, prav tako turističnim ponudnikom. Podjetja so lahko pridobila denar za izobraževanje, za dijake in študente so bile in so še vedno na voljo štipendije,” začetno obdobje opisuje dolgoletna direktorica PRC Almira Pirih.
Po zaključku drugega popotresnega razvojnega programa so leta 2013 postali to, kar so še vedno - projektna organizacija. Od ostalih razvojnih organizacij v Sloveniji se razlikujejo po tem, da znotraj PRC deluje ljudska univerza. Od leta 2014 so tudi vodilna regionalna razvojna agencija v Goriški regiji, kar pomeni, da pripravljajo regijske razvojne dokumente in se pogajajo z različnimi ministrstvi. V tej vlogi bodo še do konca prihodnjega leta. Že v tem času pripravljajo regionalni razvojni program za naslednjo evropsko perspektivo. Ker bo na voljo manj denarja, se bodo usmerjali v državne razpise.
Ker so projektno financirani, so zavezani strogim pravilom, ki niso vedno najbolj povezana s potrebami terena. “Tak primer je denimo tako imenovani razvoj kompetenc zaposlenih, v okviru katerega lahko v izobraževanja vključujemo zgolj starejše od 45 let. Borimo se, da bi lahko vključevali tudi mlajše,” pojasnjuje Pirihova. Kot pravi, se soočajo tudi z zamikom pri povračilu denarja za projekte, ki lahko traja tudi dve leti ali več. Ker morajo denar zalagati, imajo občasne težave z likvidnostjo.
Pojavil se je lani, zato so v dogovoru z občinami najeli kratkoročno posojilo. “Prepričana sem, da ga bomo izplačali z dotokom denarja od projektov, če bi se karkoli zalomilo, pa smo se z občinami dogovorili, da bi nam septembra z rebalansom pomagale,” pravi Pirihova. Kot dodaja, bi lahko pridobili še več projektov, vendar morajo biti prav zaradi likvidnostnih težav previdni.
Lani je bilo v programe vseživljenjskega učenja vključenih 2627 udeležencev. V partnerstvo za kadre, s katerim občine s podjetji mladim približujejo deficitarne poklice, so pritegnili 471 učencev in dijakov. V regijsko štipendijsko shemo so vključili 88 štipendistov. Na delavnicah za usposabljanje podjetnosti med mladimi je sodelovalo 69 dijakov. V programe, ki so se nanašali na razvoj podeželja, je bilo vključenih 630 oseb. Glasilo PRC Sočasnik so lahko brezplačno prebirali v 7000 gospodinjstvih in še bi lahko naštevali.
